Sporazum o sodelovanju političnih strank, skupine nepovezanih poslancev in predstavnikov narodnosti v Državnem zboru RS za uspešno izvedbo priprav in predsedovanja Slovenije Evropski uniji

In se je zgodillo. Slovenija kot najpridnejša učenka je postala predsednica razreda za pol leta (čeprav je mesec nazaj užaljeno odvrgla lopatko in kanglico). Hrvaško pa čaka rediteljstvo, da za sabo počisti svinjarijo. Komaj čakam, da bo že julij, ker me boli glava. Pa ne od mačka, ampak od avdiovizualne kulise, ki se ustvarja glede tega predsedovanja. Oh, zgodovinski trenutek, oh, kakšna priložnost za razcvet Slovenije. Japajade, tisti, ki bodo dejansko vodili posle, so že kar nekaj časa na svojih mestih in tudi če ne bi bila izglasovana zaupnica lansko leto, bi vse potekalo brez najmanjšega problema. Navsezadnje je v Italiji vlada odstopila MED predsedovanjem EU. Ja, in? Očigledno jim za dnevno politiko dol visi. Do Tađmahala. Predsedovanje naj bi nam prineslo tudi večjo prepoznavnost! Vedno se čudim tej želji. Zakaj bi sploh bili prepoznavni, zakaj bi nek Teksačan moral vedeti, kje Slovenija oziroma vsaj, kje ni? Torej, zakaj? Dovolj dobro nam je sedaj, uspešna podjetja so to tudi v tujini, še vedno nas najde kakšen turist (lahko po pomoti) in je zadovoljen tu. Zakaj bi potem na vse pretege silili, da bi nas vsi poznali in drli k nam?
Zopet sem zajadral proč, ker nimam ravno glave (še) na mestu, zaradi včerajšnjega, no, zabavljanja pač. V bistvu sem hotel predočiti dokument, na katerega se je Janša tako rad skliceval, češ, da ga poslanci ovirajo pri delu in ga bodo še naprej pri predsedovanju. Vseh zgodbic, puhlic, domislic in debilizmov ne bom ponavljal, sem prepričan, da poznate štorijo, ki se je zaključila z izglasovano zaupnico vladi. Tu se torej nahaja Sporazum o sodelovanju političnih strank, skupine nepovezanih poslancev in predstavnikov narodnosti v Državnem zboru RS za uspešno izvedbo priprav in predsedovanja Slovenije Evropski uniji, bolj znan pod domačim imenom Pakt o nenapadanju. Ta sporazum je skropucalo, mrtva črka na papirju, papirnati tiger prosto po Tanku in nima nikakršne vrednosti.

Izhajajoč, potrjujoč, upoštevajoč, nepismenoč. Itak. Že prvi člen začne z bedastočami, da je predsedovanje priznanje Sloveniji. Ja vuš de! Predsedovanje se menja na 6 mesecev po ustaljenem redu, tako da nema tata mata, kot bi rekla bivša profesorica kemije. Najlepše mojo trditev o skropucalu potrdi tretji člen. Prosto po Pankrtih: je sicer lep na pogled, a je prazen. Bikov iztrebek, mimosunek, škoda časa. Menda, da se zavedajo, da bo treba opraviti mnogo dodatnih nalog, ki so povezane z predsedovanjem. Nalog. Sedi, pet. Ne vem, zakaj raje niso sklenili, da se zavedajo, da morajo jutri na kosilo; bi bilo bolj smiselno. Bedastočnost tretjega člena se razraste naprej po celem Sporazumu, tako da dopolnite moje krcanje, mutatis mutandis, na ostale člene po smislu. Češnja na smetani: peti člen v navezi z desetim. To naj bi bil Janšev argument, zakaj poslanci ne bi smeli naperjati interpelacij in nasploh kakor koli sikati v parlamentu. Pa poglejmo 118. člen Ustave Republike Slovenije:

118. člen

(interpelacija)

Najmanj deset poslancev lahko sproži v državnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra.

Če po razpravi o interpelaciji večina vseh poslancev izreče nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, državni zbor vlado ali ministre razreši.

Poslanci imajo že po Ustavi pravico sprožiti interpelacijo. Če potem vključimo deseti člen Sporazuma, pridemo v destruktivni avtosamomor. Zakaj potem ne bi smeli poslanci interpelirati, če Sporazum ne omejuje njihove ustavne vloge? Sploh je pa sklepanje takega sporazuma neka hinavščina. Če vlada dela slabo, mora za to odgovarjati, ne pa da ji nek del poslancev da potuho s takim Sporazumom. In ravno med predsedovanjem bi morala biti opozicija najbolj kritična/dejavna1. V takem okolju bi se šele pokazala sposobnost vlade in posameznih ministrov; predsedovanje v eni roki, v drugi pa štala doma. Vendar ne. Raje se sporazumejo, da ne bodo kazali s prsti, saj bi bil kdo v Bruslju lahko okregan. Pokončnost pa taka, samo mnenje tujine je važno! Ta Sporazum so 17. maja 2007 podpisali: Janez Janša, Borut Pahor, Andrej Bajuk, Janez Podobnik, Matej Lahovnik, Karel Erjavec, Maria Pozsonec, Roberto Battelli.

Da. Vas. Ni. SRAM!

  1. Poziciji je itak lagodno in v parlament samo pridejo po navodilih pritisnit jebene gumbke za glasovanje []