Heiligenblut – Großglockner

Po mesecu premora sem se zopet odpravil zarezovat vijuge v belo snov. Tokrat sem se odločil, da se pridružim KŠKjevcem, saj so karte nesramno ugodne, pa še za vse ostalo je poskrbljeno.1 Ker je Heiligenblut kanček dlje in ker smo imeli rahlo nerazgledanega voznika (kar smo izvedeli kasneje) smo se iz Kranja odpravili že ob šestih, tako da sem vstal ob jebeni peti uri.
Med triurno vožnjo se ni dogajalo kaj presenetljivega, saj nas je večina spala. Toda taglavni niso, zato so na radio našopali uspešnice Simone Weiss, ker drugega CDja pač ni bilo. Še vedno bi lahko preprosto ugasnili vse skupaj, a ko že petič v polsnu na nečloveški glasnosti slišiš Malaiko, je to le posebno doživetje. Tako sežgani smo se ob dobri deveti skobacali iz busa, pripravili opremo in se podali do žičnice. Manjša težavica je v tem, da je parkirišče dokaj oddaljeno in je treba v pancerjih prehoditi celo vasico, da prideš do žičnice. Karkorkoli, hitro smo se znašli na vrhu prijetnega smučišča. Že takoj sem bil navdušen, saj je bil sneg prvovrsten in povsod ga je bilo dovolj. Velika večina je bila naravnega in največji užitek je ravno smučanje po neumetnem. Prog je dovolj in tudi dolge so, kar še pridoda k vzdušju. Najbolj pa fascinira pokrajina, saj se nahajaš na gori, ki jo obkrožajo še večje gore in pogled, kamor ti seže oko, je res izjemen. Takenako so kvalitetne vse vlečnice/žičnice/sidra, kajti smučaš lahko prav od najvišje točke pa čisto do dna v Heiligenblut. Posebno posrečen je mavrično obarvan podzemni vlakec, ki te odpelje na drug del smučišča. Ta namreč ni lahko dostopen, tako da nanj prideš le skozi tunel.
Nasploh me je presenetila prijaznost žičničarjev, saj ti skoraj vsak zaželi dobro smuko oziroma na hitro kaj pripomne o lepem vremenu. Vidi se tudi trud ostalih; proge so bile namreč fenomenalno pripravljene in so za razliko od Krvavca zdržale do štirih popoldne. Kupčki so se pojavili proti koncu skupaj z ledenimi ploskvami, zemlje pa ni bilo na spregled. Ja, naravni sneg še vedno zmaga.
Ob šestnajsti uri smo udarili zadnjo smuko, tokrat najdaljšo. Od vrha do podna. Uživantsko. Nato smo se zopet enako hitro skobacali v bus, kjer smo ob pomoči šilca borovničk in drugih omam (čokolada PRESS) zajadrali v triurno vožnjo proti Kranju. Več fotografij se nahaja v galeriji KŠK.

slika010.jpg slika014.jpg slika017.jpg

slika019.jpg slika025.jpg slika026.jpg

slika027.jpg slika028.jpg slika029.jpg

slika030.jpg slika011.jpg slika022.jpg

  1. 25 € za celodnevno in avtobusni prevoz; ni slabo. []
  • Bižal

    Hehe, očitno sva bila gor na isti dan. Smo bli s sošolci od 23 do 26ga gor. Pa že zjutraj v soboto smo navdušeno opazoval vse 3 slovenske avtobuse na parkirišču 😀 Hoja od parkirišča do žičnice sploh ni tako kruta.. Mi smo bili situirani še kakih 10 minut od parkirišča.

    Edina stvar ki jo moram pokritizirat so porcije hrane. dunajski zreze, pomfri, trd štrudelj in kozarec sirupa kokakole = 10€. Nič ne de na teh 10€ vendar 2 milimeterski zrezek in vseh 16 pomfrijev pač ni obrok od katerega bi se sam najdele (pa ne pojem prav veliko).

    Zmaga pa cena kokakole in posameznega cigareta.. Kokakola 0,5 L = 3,5€; 1 čik (lahko izbiraš med 4imi vrstami :O ) = 30 centov 🙂

    no ja, imeli smo se pa super 😀

  • Smo se zgrešili 😀 Tisti dan je bilo ogromno slovenski avtobusov, očitno je zelo priljubljeno vse skupaj, me je pa presenetilo, da je smučišče dokaj prazno/smučarji dobro razporejeni. Cene pa, hja, avstrijske pač. Čeprav za tistega dunajca na sliki sem dal 9 € in sem dobil mnogo veliko porcijo in tako lepo servirano kot še nikjer.

  • Bižal

    Čisto možno.. Sam imam take izkušnje, da v Avstriji čim zavohajo, da si z neko šolsko skupino, si tretiran kot drugo-razredni gost.

    Recimo lansko leto v Gerlitznu smo kečap namesto v originalni pakungi (kot vsi ostali gostje) dobili v majhnih posodicah. Sicer pa cene so avstrijske pa še smučarske 🙂

    In vse tiste proge in sneg odtehtajo to :p

  • Uf, jaz sem zaenkrat bil še vedno korektno postrežen, na cene pa pač težko vplivaš 🙂 Drugače pa ja, smučišče je zakon 😛

  • Pingback: Visoška kronika » Lep pozdrav, Ministrstvo za javno upravo! :)()

  • Pingback: Visoška kronika » Heiligenblut, part deux()