Tečaj risanja, devetič

V tokratni (predzadnji) izdaji smo se posvetili najbolj razširjenemu mediju, olje na platnu. Oziroma se mi vsaj tako zdi, ker so “vse” umetnine narejene tako. To je v bistvu akril za taprave dece. Barve neznansko smrdijo, lončke odpiraš s pomočjo viličarja, mešaš s terpentinom, poleg tega potrebuješ se slikarski medij, nato pa se vsaka poteza suši dva tedna. Ali meseca, odvisno, koliko sreče si imel pri debelini nanosov. Ja, olje mi ni všeč, akril je popolnoma ista figa, le da uporabljaš bolj okolju prijazne materiale, vse poteka hitreje in na koncu te ne boli glava kot da bi 14 ur delal v tovarni lakov. Tokrat sem se zopet odločil za portret. Statira prikupna deklica, a meni je seveda uspelo, da sem jo najprej narisal kot sumo borca, osnovne ploskve pa pobarval kot da je potomka staroselskih Indijancev. Zatorej le skica, barvna različica se še suši. Zaenkrat niti ni kaj prida, mogoče mi jo uspe popraviti v naslednjem poglavju. Lahko tudi, da se bom prepustil notranjim silam ter spacal skupaj nekaj sličnega Kriku.

  • Ursa

    Pozdravljen, neznani.

    skupno nama je samo obiskovanje tečaja risanja in slikanja z isto učiteljico.

    Prebiram tale tvoj blog, ki sem ga našla po naključju in se neskončno zabavam. Tale post pa me je nasmejal do solz … 🙂

    Hvala.

    Veliko uspehov pri ustvarjanju.

    U.

  • Pozdravljena, Urša, me veseli, da se zabavaš, ter da si našla moj blog 🙂 Kje pa obiskuješ tečaj?

    Lep pozdrav,
    Grega