Drugi pa nimamo izbire, če zunaj sonce žge na 36° C. Amapk delo je delo; z Anjo in Tadejo smo se zopet zmenili za fotkanje, tokrat v pinup stilu pred in povojnih letih. Lepo vreme je bilo kot naročeno za tematiko. Tokrat smo se izdatno pripravili z nekajdnevnim možganskim nevihtanjem in prišli do nekaj dobrih idej, katerih se na dan snemanja verjetno ne bi spomnili ali vsaj ne bi bile izvedljive. Pri najbljižjih smo si izposodili kopalke, iz garaže vlekli zanimive rekvizite, punce so si izmenjale nekaj garderobe ter očal in pripravljeni smo bili na podvig.

Želja je bila, da bi vsaj en del posneli ob bazenu, zato smo dan prej lomastili z avtom po neokrnjenih predelih Čirč, kjer živijo še domorodci, in iskali od prijatelja obljubljeni bazen. Ko smo ga našli, smo udarili nekaj petk ter po manj kot desetih minutah odpeketali domov. Toliko o ekonomičnosti ekskurzije. Naslednji dan smo se okrog desete zjutraj narisali pri taistem bazenu in zmotili podaljšano žurko, še poprej pa smo bili v lokalnih megamarketih, kjer smo kupili zadnje pike na i. V nasprotju z mojim prepričanjem je bazenski del potekal super gladko in čez dobro urico smo že imeli zmagovalne fotke, ter gostitelja odirali za zastonjska pivaa. Z avtom smo ob dvanajstih pristali ob preddvorskem jezeru Črnava, kjer so nas mimoidoči obkladali z nezaupljivimi pogledi in dvignjenimi obvrmi (v štacunah nič boljše PRESS). Stojala, torbe, fotoaparat, kovček za ličenje, kovček za prtljago, kovček za posedanje (slika dolaj). Da ne omenjam natupirane frizure naše modelke . Na pomolčku smo stisnili še nekaj fotk, skoraj vse odlične, v igro je prišel celo širokokotni objektiv. Nekaj smo se nato trudili še na hribčku za jezerom, a nam je zmanjkovalo idej in pošteno smo bili izžeti od pekočega sonca.

Za makeup je kot tradicionalno poskrbela Anja Kert, poskusila pa se je še v vlogi frizerja, saj nam ni uspelo zagotoviti nobenega profesionalca. Rezultat je bil v obeh primerih čudovit! Posebna zahvala gre tudi ostalim donatorjem, ker je bila celotna garderoba popolnoma v stilu, ki smo ga iskali. Sam sem bil zopet malo nervozen, ker sem prvič na terenu preizkušal fleš SB-900, ločen od fotoaparata na stojalu pod dežnikom. Za proženje sem na fotiča namontiral Anjinega Canona 430 EX, ki je zadovoljivo opravil delo. Malo sem se bal, da bo problem vidnega polja ali da bo Nikon preblag za močno sonce, še posebej ker je bil usmerjen v odbojni dežnik. No, vse se je izkazalo za babje čenče; fleša sta bila noro dobra. Priča so seveda tudi spodnje fotke, od katerih je ena zopet romala na naslovnico One!