Špecialna umetnica Maruša Pozvek

Maruša Pozvek je moja znanka ter sotrpinka v istem fohu, čeprav je geolocirana malo bolj NNE. Ob novem letu je bil čas za nov začetek pri obeh, jaz sem se učil spletnih standardov, ona pa si je zaželela spletne strani. Kako prikladno, ravno prav za testno vožnjo mojih novo pridobljenih sposobnosti! Po nekaj dneh uvajanja sem prišel na plano z osnutkom strani, katerega pa sem dokaj hitro zabrisal v koš, ker je bil preveč dolgočasen, siv ter nasplošno neprimeren. Drug koncept je bil bolj barvit, a še vedno neuporaben zaradi mojega eksperimentiranja z ozadjem. Teh dveh ne bom kazal, ker pač nista za v javnost, sta bila pa dobra učitelja za to, kar se je izcimilo kot končni izdelek.

Drage dame, poceni gospodje, predstavljam Vam spletno mesto Maruše Pozvek! Bučen aplavz, na oder letijo medvedki, vrtnice in tangice. Khm. Stran je v celoti obdana s teksturami, da ustvarja občutek odprtosti ter razgalja Marušin karakter, da je vedno in povsod z mislimi v pisanju. Eh, dovolj visokoletečih besed, po domače povedano hudo izgleda. Pretirano novih tehnologij (beri HTML5 in CSS3) ne uporablja, le tiste, ki so dovolj razširjene in dobro izgledajo v brskalnikih. Na strani so tri tipografije, jedilni list na levi ima napredne sence, ostale dobrote pa poiščite sami.

Še obvestilce o Kroniki: sedaj se zgoraj desno v jedilniku nahaja nova povezava na moje Spletne strani, ki sem jih ustvaril. Oglasite se, če stran potrebujete 🙂

Posnetek spletne strani Maruše Pozvek

  • Od februarja ti še nihče ni pustil komentarja in nihče ni opazil ničesar, kar bi komentiral. No, ja. Verjetno ne bom naredila zadovoljstva s tem komentarjem, ampak je dobronameren.
    1. Očitno nikoli nisi kliknil na svoje povezave. Opazil bi, da ne delujejo vse. Na primer “spletna stran Maruše Pozvek”.
    2. Že pred nekaj časa so/smo sklenili, da spletna stran = web page, spletno mesto = web site. Maruša Povzek in ti imato svoji spletni mesti. Če se ti trapasto sliši, se bič navadil.
    3. Maruši Povzek že v predstavitveni pesmi, ki si jo tudi objavil, manjka toliko vejic, da mi to jemlje voljo do branja. Škoda. Morda bi jih vseeno malo popravila …

    • Opa, pa res, povezava je bila sicer prava, nekaj sem se igral z nastavitvami strežnika, pa je čudno povezave prebavljal. OK, spletno mesto, no ja, problem je, da ljudje, ki hočejo “spletno mesto” googlajo za “spletne strani”. Ampak. Toda. Vendar.

      Ja, v “umetniško svobodo” se pa ne spuščam, ker so to njene pesmi, za lektoriranje me pa tudi ni prosila. Komentar vsekakor vzet dobronamerno, ker je fino, če kdo najde napako, ki sem jo spregledal. Tamara, hvala ti 🙂