Samo za naju dva

jaz cvet besede, jaz upanje,

ti zame si metulj, ti upanje si spet

Tale skladbica Marjane Deržaj je kar primerna za naše naslednje fotkanje (mirno si lahko vrtite njen videospot v ozadju). Z Anjo smo se zopet odločili, da se poslikamo, a tokrat z drugačno tematiko. Prišli smo na idejo poročne oziroma zaročne fotografije. Anja in Matej se zaenkrat še ne bosta poročila, zato sta služila le kot luštna modela. Pa tudi svojih fotk ne moreš nikoli imeti preveč, kaj?

Želel sem posebno lepo lokacijo, da ne bi na koncu zopet pristali v kakšnem KUDu, heh. Najprej je bil v planu grad Strmol, a nam ga ni uspelo zagotoviti, zato smo se malo skeptični na dan snemanja zapeljali proti Brdu. Skozi zadnji vhod je dostopen 24/7, tja pa zahajajo predvsem golfisti ter športniki. Presenečen sem bil, da je Brdo prosto dostopno vsem, ampak navsezadnje je le logično, kajne? Matej je prejšnji dan pohodil čebelo, zato nismo preveč hodili. Kmalu po prihodu v gozd smo se ustavili na idilični točki z mostičkom, stopnicami, potočkom, drevoredom ter jezerom v ozadju. Res je, atrakcij je na eni točki veliko, a vse skupaj ne izpade kičasto, ampak zelo okusno. Prispeli smo malce pozno, ker sem mislil loviti zlatorumeno popoldansko sonce, a smo pristali pod gostimi krošnjami, zato nam je proti koncu sonca že malo primanjkovalo. Pa še svoj Lastolite Ezybox sem pozabil doma, na srečo je bila hiša blizu.

Fotkanje je potekalo super, sploh ker sta bila modela zelo aktivna ter zabavna. Jaz sem bil še bolj aktiven, ker sem moral vedno skakati do fleša ter popravljati softbox, da je bila svetloba prava. Če si kdo želi kariere asistenta fotografu, naj me čimprej kontaktira. Mesečna nagrada znaša pol kozarca kisle vode in suh kruh. Dodatno nas je zabavala še lokalna račka, ki smo jo zvabili na svojo stran z nekaj nadrobljenega peciva. Najprej je bila rahlo nezaupljiva, nato pa nam zvesto sledila in včasih photobombala tudi kakšen kader. Cel nabor fotk je izpadel super, poglejte si jih spodaj in spustite kakšen komentar!

Schmuck

Kaj se naredi, ko se dobi prvo resno plačo? Valda, vse zagoniš za foto opremo, jebeš varčevanje. No, ne da sem postal milijonar, nabavil sem drugi fleš, barvne filter in Lastolite Ezybox. Vse se je popolnoma skladalo, saj me je le nekaj dni zatem Anja Kert prosila, če bi pofotkali njen nakit. Zelo preprosta zadeva, bolj nežno in zasanjano, poudarek na nakitu, kar v lokalnem KUDu (spet; počasi moram res najti kaj novega :)). Anja se je zmenila še z dvema profesionalkama pred kamero, Katarino Štamulak ter Anito Tarle.

Delo z njima je pravi užitek; sami sta že izkušeni v poziranju in zato vedno zadaneta odlično pozo, popravki so redki in malenkostni. Takoj sta se vživeli v koncept tega fotografiranja, kar pa se pozna na fotkah, saj so ene boljših. Več preglavic sem kajpak imel z lučjo. Z dvema viroma še nisem nikoli delal, dodatno so me zaposlili še barvni filtri. Potrebnih je bilo veliko poskusov, da smo ujeli želen efekt. Upam, da se s časom in izkušnjami to ponavljanje zmanjša, ker sem bil že malo jezen, da ne bom preveč stal za flešem kot za fotoaparatom.

Ampak. Torej. Se je izplačalo. Anja izdeluje prav poseben nakit, z dušo ter smislom za podrobnosti. Zato ne morem drugega, kot priporočiti, da jo pobarate za kakšen fin kos nakita; z veseljem ga bo prodala.

Nekateri so za vroče

Drugi pa nimamo izbire, če zunaj sonce žge na 36° C. Amapk delo je delo; z Anjo in Tadejo smo se zopet zmenili za fotkanje, tokrat v pinup stilu pred in povojnih letih. Lepo vreme je bilo kot naročeno za tematiko. Tokrat smo se izdatno pripravili z nekajdnevnim možganskim nevihtanjem in prišli do nekaj dobrih idej, katerih se na dan snemanja verjetno ne bi spomnili ali vsaj ne bi bile izvedljive. Pri najbljižjih smo si izposodili kopalke, iz garaže vlekli zanimive rekvizite, punce so si izmenjale nekaj garderobe ter očal in pripravljeni smo bili na podvig.

Želja je bila, da bi vsaj en del posneli ob bazenu, zato smo dan prej lomastili z avtom po neokrnjenih predelih Čirč, kjer živijo še domorodci, in iskali od prijatelja obljubljeni bazen. Ko smo ga našli, smo udarili nekaj petk ter po manj kot desetih minutah odpeketali domov. Toliko o ekonomičnosti ekskurzije. Naslednji dan smo se okrog desete zjutraj narisali pri taistem bazenu in zmotili podaljšano žurko, še poprej pa smo bili v lokalnih megamarketih, kjer smo kupili zadnje pike na i. V nasprotju z mojim prepričanjem je bazenski del potekal super gladko in čez dobro urico smo že imeli zmagovalne fotke, ter gostitelja odirali za zastonjska pivaa. Z avtom smo ob dvanajstih pristali ob preddvorskem jezeru Črnava, kjer so nas mimoidoči obkladali z nezaupljivimi pogledi in dvignjenimi obvrmi (v štacunah nič boljše PRESS). Stojala, torbe, fotoaparat, kovček za ličenje, kovček za prtljago, kovček za posedanje (slika dolaj). Da ne omenjam natupirane frizure naše modelke :). Na pomolčku smo stisnili še nekaj fotk, skoraj vse odlične, v igro je prišel celo širokokotni objektiv. Nekaj smo se nato trudili še na hribčku za jezerom, a nam je zmanjkovalo idej in pošteno smo bili izžeti od pekočega sonca.

Za makeup je kot tradicionalno poskrbela Anja Kert, poskusila pa se je še v vlogi frizerja, saj nam ni uspelo zagotoviti nobenega profesionalca. Rezultat je bil v obeh primerih čudovit! Posebna zahvala gre tudi ostalim donatorjem, ker je bila celotna garderoba popolnoma v stilu, ki smo ga iskali. Sam sem bil zopet malo nervozen, ker sem prvič na terenu preizkušal fleš SB-900, ločen od fotoaparata na stojalu pod dežnikom. Za proženje sem na fotiča namontiral Anjinega Canona 430 EX, ki je zadovoljivo opravil delo. Malo sem se bal, da bo problem vidnega polja ali da bo Nikon preblag za močno sonce, še posebej ker je bil usmerjen v odbojni dežnik. No, vse se je izkazalo za babje čenče; fleša sta bila noro dobra. Priča so seveda tudi spodnje fotke, od katerih je ena zopet romala na naslovnico One!