iTunes, moj odrešenik

Prva stvar, ki jo ugotoviš, ko presedlaš na Jabolčnika, je, da pod Windowsi živiš v hudem neredu. Bolj urejeni imajo nekje na disku poseben direktorij za glasbo, igre, fotografije, filmčke, drugi pa raztreseno po vsaki mapi malo. Po mojem problem tiči v tem, da Okna pridejo osiromašena naprednega programja, zato skrbnih navad PCjaši ne prevzamejo v veliki meri. Mac OS pride z mnogimi hudimi programi  – iTunes, iPhoto, GarageBand, za povrhu pa Apple ponuja profesionalne izvedbe v obliki Aperture, Logic ter Final Cut. Med prvimi stvarmi, ki me je čakala na novem računalniku, je bila seveda selitev.

Beri naprej

Čakajoč Godota

Po zgledu zapisa glavnega urednika najbolje prodajane slovenske revije o računalništvu dodajam naslednji sestavek.

  • Na kurac mi gre kapitalizem, ki dovoljuje, da nekje otroci delajo dve riževi zrni po cel dan, drugje pa “finančniki” zajebejo nekaj naložb in gre cel svet v franže
  • Na kurac mi gre Krvavec, ker za zastarelo tehnologijo in polovično pripravljene proge vsako leto draži vstopnice.
  • Na kurac mi grejo ljudje, ki uporabljajo besedo cent namesto stotin.
  • Na kurac mi gre McDonalds, ker ima bolj svinjske restavracije kot Subito stranišča, potem ti še mozoljasti študentje težijo za “maksi meni”, hkrati pa se še otepaš krvi v zrezku in trdih kosov v siru.
  • Na kurac mi gre Microsoft, ki je na silo izdal Visto in jo tudi na silo tišči vsem, s tem pa uničuje relativno dobro tradicijo XP SP3.
  • Na kurac mi gre Apple, ker ima odličen telefon, a skrajno debilno marketinško taktiko in zato telefona ni uradno v Sloveniji (dober razlog, prosim?!).
  • Na kurac mi gredo slovenski blogerji, ker ne poznajo osnovnih pravil slovnice, hkrati pa pišejo o nečem, kar gromozansko presega njihovo znanje in možnost percepcije.
  • Na kurac mi gre POP TV, ker je njihov dnevnik slabši kot Fox News, ljudi strašijo, kot da se bo ravnokar Zemlja razpolovila, in tudi oni govorijo o stvareh zelo površno.
  • Na kurac mi gredo ljudje, ki me označijo za nestrpneža, ker velikokrat omenim, da ne maram ciganov (ti mi grejo sploh na kurac).
  • Na kurac mi gre Beatport, ker za WAV datoteko zaračunava dodaten cekin, čeprav je to leta 2009 smešno.
  • Na kurac mi gre vodstvo občine Šenčur, kjer domujejo stari prdci, za katere je še vedno edina sveta paradigma naši-vaši, medtem ko o razvoju in napredku slišati nočejo; tako ne dajo možnosti mladim in občino potiskajo nazaj v kameno dobo, občinski svet (z izjemama) pa je tam le zato, da potrjuje vse, kar jim pade na mizo, medtem ko so v rit zlezli do dvanajsternika.
  • Na kurac mi gre mulčad, ki je tako neodgovorna, da ponavadi ne speljemo niti ene prireditve/predstave v celoti za vajo.
  • Na kurac mi grejo režiserji v SNG Drami, ki v klasične (ali kakršne koli) predstave vkorporirajo strelno orožje.
  • Na kurac mi gredo slovenske missice, ker hočejo delati še kaj drugega, kot pozirati (= odpiranje ust v večini primerov).
  • Na kurac mi grejo izpiti na faksu, ker je to edina oblika zabave profesorjem, da te silijo memoriranja jebenih členov zakona na pamet, ko se le-ta lahko spremeni hitreje, kot Dimitrij Rupel zamenja politično opcijo.
  • Na kurac mi gre, ker smo v občini vedno zadnja vas, zato imamo bolj zrite ceste kot obraz Marije Terezije, plačujemo kanalščino, a kanalizacije (spet) še nimamo, kulturni dom so nam obnovili samo polovično.
  • Na kurac mi gre ljudstvo, ki gleda Svet na Kanalu A in Brat bratu.
  • Na kurac mi gre, da se spreminjamo v kup nemislečih zavaljenih kitov, ki jim vladajo šovi tipa Big Brother, množično nakupovanje, malomeščanske zabavice s kvazi artom in koncerti Neže Buh (aka Neisha).
  • Na kurac mi gre, da namesto odličnih knjig po desetkrat berem pofukane zakone, ki jih večinoma itak pišejo drekobezi.
  • Na kurac mi gre, ker je svet zasvinjan kot McDonaldsove izpostave, a voditelji držav se dogovarjajo o zmanjševanju CO2, ki nima nobene relevantne veze. Čiste reke, nevarne snovi v proizvodnji, starodobne elektrarne na fosilna goriva, pogozdovanje, izsekavanje pragozda, vedno več nepotrebne embalaže, nesramno zastarela tehnologija motorjev v avtomobilih???
  • V zvezi s prejšnjim mi gre na kurac, ker so načeloma vsi za skrb za okolje, nato se vozijo v avtih tipa X6, v Mercatorju nagrabijo 14 plastičnih vrečk, ne uporabljajo ekoloških otokov za ločevanje smeti, kak večji odpadek odvržejo v gozd, za vsak pofukan premik potrebujejo prevozno sredstvo na motorni pogon in ne popizdijo, ko jim sosednja kapitalistična gospodarska družba zamasti reko in/ali žge gume pred ksihtom.
  • Na kurac mi gre slovenska komunala, ker ne vzpodbuja ločevanja odpadkov in na položnici je vedno enak znesek, ne glede na to kako se trudiš prispevati k boljšemu okolju.
  • Na kurac mi gredo senzorji v kompaktnih digitalnih fotoaparatih, ki producirajo spodobne slike le, če fotografiraš kamen sredi poletje opoldne na sončen dan.
  • Na kurac mi gre življenje, ker se enkrat konča, ne vem pa, kaj bo potem.
  • Na kurac mi gre še veliko stvari, a jih bo zaenkrat dovolj, sam pa grem sebi na kurac, ker se preveč sekiram.

Malo drugačen zapis pred vstopom v novo leto, kajne? No, pa bodi dovolj za danes. To so moje osebne težavice, s katerim se srečujem na dnevni bazi, vam pa želim, da bi takih in drugačnih nevšečnosti imeli v prihajajočem letu 2009 čim manj!

Srečnega in zdravega!

🙂

Nematerializirani slišeo ali Kako sem prvič kupil glasbo na internetu

No, da ne boste mislili, da nisem nikoli na splošno kupil glasbe. Ko mi je danes PrijateljPlačnik le odobril KarticoRadosti, sem se odpravil na Beatport, kjer sem že kar nekaj časa imel pripravljeno knjigo želja, da je takoj izpolnim, ko dobim na voljo ustrezna sredstva. V tej knjižici se je nabralo do sedaj naslednjih 5 komadičev:

  • VorR – Outlaws
  • Marko Nastić – 30cc
  • Temponauta – Get Up
  • VorR – Project 1.333
  • Chris Barrat – Whistelchaimes (Valentino Kanzyani & Tomy DeClerque remix)

Urgh, kaj so pa to sedaj za ene ne-tič-ne-miš underground zasedbe, porečete? Hja, saj ravno to – ker so tako zelo podzemeljske, se jih ne da dobiti nikjer drugje (niti na muli, hehe), zatorej smo velikodušno odprli denarnico; pa še nasploh je glasba kvalitetna.

Prvi in četrti izdelek je skomponiral britanski VorR pod vodstvom mecena Umeka. Outlaws (ki sem ga prvič slišal na letošnjem Žuru z razlogom) in Project 1.333 je hkrati prvi izdelek na Umekovi novi založbi, Sixteenofive. Sploh Outlaws je nekaj čisto izven-tega-sveta; in če je Lanicor himna techna, bi Outlaws komotlih postal glavna viža minimala. Izredno dodelan komad, ki ob vsakem novem poslušanju postreže s kakšnim novim zvokom ali zaporedjem, je vsekakor vreden svojega denarja, zato sem si ga privoščil v nadsuperiorni kvaliteti v WAV formatu. Na moje veliko presenečenje pa za WAV obliko zaračunajo dodaten evro – res, da je datoteka velika čez 70 MB, vendar je to v današnjem svetu optičnih povezav in terabajtnih diskov glup izgovor. Kakor koli, nakupovanje v Beatport je pravi užitek. Gostujejo mnogo neznanih, a odličnih elektronskih poskočnic, nedostopne klasičnim gusarskim kanalom (torrent, eMule, ftp, … ), zategadelj se počutim rahlo ponosnega, da si lastim prvi kupljeni navidezni slišeo filetek.

What the fuck have you done lately?