Panem et circenses ¿

Danes se je uradno začela molilna, pardon, volilna kampanja. Torej: vôli kampirajo.

Že vidim, kako se bo v prihodnjem mesecu odprla vzhodna fronta. Krogle bodo poletele iz vseh kanonov, iz šotnega močvirja bodo vlekli pikantne in neslane podrobnosti, sile kontinuitete bodo iz ozadja podžigale napetosti, vrstila se bodo ‘dramatična’ soočenja – ob predvčerajšnjem sem si od zehanja izpahnil čeljust – zato komaj čakam, da nekdo nekje nekomu v živem TV prenosu zabrusi, da je cigan in ga brcne v piščal; drugi naj mu s tajkunizacijo in blatenjem države ne ostane dolžan in naj ga prisili, da naj prežveči roki najhitreje dostopno hladno orožje. Ne, resno. Če bo kampanja tako duhamorna in zatohlega duha, se bom protestno izpisal iz parlamentane demokracije, kakor je Svetlana Makarovič izstopila iz Cerkve. Ni da ni.

No, kaj bodo prinesli vroči štirje tedni, se raje pustimo presenetiti.  Mogoče zaenkrat lahko pogledamo, kaj so nam prejšnji meseci dostavili in dajmo skupaj ugotovit, da se je metanje kruha in obljubljanje iger začelo že kakšen mesec nazaj.

Spodaj lahko vidite tipično vsebino naše poštne škatle, ki nam jo poštarji servirajo na dnevni bazi. Kot ničvreden človeček v svetu kapitalizma ste že navajeni, da vas z doručkom (spamom) zasuvajo na vsakem koraku. Če podrobno pogledate fotografijo, bodete ugotovili, da sta uporabna le dva primerka izmed celega kupa smeti (kdor ju najde, dobi dve zrni Cedevite). Potem se še sprašujejo, zakaj poštarji vobče negodujejo in jih je vedno več pri kiropraktikih z nalomljenimi hrbti, ker neutrudno raznašajo horentno redundantne količine ščiša, ki pogrne tako na estetskem izpitu kot na izpitu iz objektivnosti ter profesionalnosti. Kakor koli, šop papirja v isti sekundi, ko ga vzamem iz nabiralnika, postane pristajalna steza za iztrebke našega papagaja ali se pak uporablja v namene zbiranja starega papirja. Očitno smo v Sloveniji še vedno prebogati, da tako razmetavamo s papirjem??? Vsekakor bi si pa na nabiralniku zaželel spam filter, podoben GMailovemu. Prosimo te, usliši nas.

Spet sem zašel s poti, zatorej počasi zaključimo. Kampanjo najdlje fura SDS s Slovenskim tednikom od januarja letos in od takrat dviguje prah na Slovenskem, da se spodaj kaže feces. Nekaj dni nazaj so uvedli še Ekspres, ki služi bolj malomeščanskim potrebam, čeravno med njima ni veliko (vsebinske) razločitve. Amaterski kot so, prepisujejo vsi od vseh, zato se niti ne ve, kdo kaj prvi napiše. Bolj kot uradni tajkuni me skrbijo d.o.o.-ji z 7500 € ustanovitvenega kapitala, ki lahko izdaja brezplačni tednik z naklado 375.000 izvodov, kar ne uspe niti Delu/Dnevniku v obdobju gospodarske rasti (2004 – 2008 PRESS). Od drugih strank sem dobil le LDSov Kaj boste storili zame?, medtem ko očitno za SD nismo dovolj dobri, kaj šele za dve jabolki SLSa.

Račun za elektriko

Ob takem turobnem popoldnevu kot je danes, navadno premišljujem. Začel sem se spraševati: glede na to, da je letošnje leto dokaj radostno za RTVS, saj praznujejo petdeseto obletnico televizije na Slovenskem, in nas dnevno še bolj spravljajo v polsen, kot to že uspeva vremenu, s tem ko nam na dnevni osnovi ponovno vrtijo zimzelene epizode TV Dnevnika, Šou bo šel, Pravi biznis, Mali oglasi in Borisa Kopitarja, ali se ne bi spodobilo, bilo pravično, primerno ter zveličavno, da bi sledili zgledu nacionalne televizije in jim vsak mesec velikodušno sfotokopirali neko staro položnico ter jo poslali na Kolodvorsko dve-do-štiri?

Vem. Predolga poved.

Mir z vami.

Dan dolgih nosov

Po 20 letih in po tečnarjenju novinarke bivšemu novinarju z ekstenzivnimi vprašanji, je Janševo osebno mnenje, da je preskočil zajtrk in da komaj čaka kosilo. Medtem pa Joško Joras po dobrih treh tednih gladovnega stavkanja v zahvalo dobi le bilateralno zapornco MED dosedanje cvetlice. Pa sem vedno mislil, da je pri koritu?

Za obujanje spominov si le preberite članek Mamula go home!, ki je sprožil tektonske demokratične premike v Sloveniji. Nato pa hitro v cerkev zmolit tri zdravemarije in se zahvalit, da lahko svobodno diskutirate o oblasti ter jo izbirate na volitvah.