Zamenjati politika

A se je treba kdaj sploh čudit, zakaj je zaupanje v politiko tako nizko, saj je nekje na dnu skupaj s sodstvom1, policijo (?!) ter nasloh celo državo. Politiki so nekakšno nujno zlo; ker imamo parlamentarno demokracijo, jih moramo izvoliti v razne inštitucije, a se nato bolj ali manj zabavamo ob afericah, laganjih, neumnih izgovorih in in flagranti kraji. Če ste kdaj pogledali odlično angleško nadaljevanko Yes (Prime) Minister, veste, kako taka reč izgleda od znotraj, saj so jo poznavalci ocenili za dokaj natančno. Večina jih ob nastopu funkcije na ves glas najavlja občutne spremembe v vseh porah delovanja sistema, dokler ne obupajo ter se spremenijo v navadne lutkice, ko ugotovijo, da vse zadeve vodijo javni uslužbenci (sekretarji etc.) po dolgoročnih načrtih, od katerih ni velikega odstopanja. Največkrat ministri (poslanci) niso niti pravega profila za tak poklic. Za neko službo v banki, laboratoriju, delavnici moraš izkazati nebroj potrdil ter ustreznega znanja, medtem ko v parlament in vlado pride vsak kljukec brez meril, ki ga izbere dovolj veliko število ljudi. Pa me ne boste prepričali, da se lahko z ustavnostjo, parlamentarno demokracijo, pravno filozofijo, sistemom zavor in ravnovesij, nomotehniko, sodstvom, okoljem, znanostjo ter financami ukvarja avtoličar, mizar ali agronom. Brez zamere, vsak je špecialist za svoje področje, a v najvišje državne inštitucije le sodijo najboljši, intelektualci2.

Zopet me pljuvanje vozi izven začrtane poti, namen imam spregovoriti o nekaj novodobnih aferah, ki zadnje čase polivajo gnojnico po vseh zgoraj naštetih sistemih, kar jim še zmanjšuje verodostojnost ter ugled. Prvi je usmradil medijski prostor Branko Marinič s ponarejanjem izpita iz nemščine. Dovolj porazen je že podatek, da na kranjskin Sorbonni študira že 9 let (!). Če pa tam ne zmoreš sam opraviti bednega izpita iz nemščine, je res najbolje, da se je sploh ne lotevaš in daš tisočaka nekomu, da piše izpit namesto tebe. Drugič si je vročo juho zakuhal s svojim poslanskim stanovanjem za “manj premožne” (najemnina je 80 evrov), ker že tri leta ni plačal položnic, čeprav so mu nastavili natisnjene zamujene obroke, nas še vedno prepričuje, da o tem ne ve nič. No, najprej bi se zdrav človek lahko vprašal, zakaj imajo ti mastodonti nesramno veliko plačo, subvencionirane študentske bone nesramno poceni menzo ter nesramno poceni stanovanje? Dajte no, za tri leta nazaj najemnino lahko plača s polovico mesečne plače! Kdaj bodo take najemnine in menze dostopne tistim, ki ne dosegajo niti minimalne plače? In kako ima lahko še kdor koli takega človeka na listi, kamoli v Državnem zboru? Saj je predsednik Komisija po Zakonu o preprečevanju korupcije, katere naloge obsegajo nadziranje Komisije za preprečevanje korupcije ter njenih članov, čeprav se mi zdi, da je Marinič tam samo zato, ker rad Kosu striže perje (šala). Problem pri nas je, da se mediji strašno angažirajo za nekaj dni, nato pa vse skupaj lepo pozabijo in Marinič še vedno sedi na stolčkih ter se praska po testisih. Za popizdit. Podobne šolske tegobe so pestile še enega SDSovca (vzorec) Marjana Bezjaka, ki se je “zlagal” o svoji izobrazbi. Narekovaji zato, ker se je v bistvu zmotil. Ah, to je tako oddaljen in zamegljen dogodek kot leto 1945. Kaj pa kdo ve, v katero šolo je hodil! Mislim, take poslance imamo? Ne, ne gre za nedolžno “zmoto”, kot slišim vpiti strastne navijače v zadnji klopi. Gre za čisto enak primer kot prej; izkrivljanje dejstve v svojo korist. No, sicer se z Bezjakovi “dosežki” ni pretirano za hvalit, tako pravimi kot izmišljenimi. Najprej je doštudiral na Višji ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru, kasneje se je spomnil, da je v bistvu obiskoval le program usposabljanja za vodenje poslovanja v manjših podjetjih na GEA Collegu. Znanje odlično prenaša v hram demokracije, opažam. Sprva se je branil z dopustom ter splošno amnezijo, po dovolj dolgem teženju le potegne na plano dokument, a se drži retorike zmotljivosti. Nekaj je bilo le doseženo, a odločno premalo. Zopet se je koleslje zaustavilo prekmalu, prehitro smo obupali.

Najbolj odmeven primer je nedvomno neslavni Karel Erjavec. Najprej je bil obrambni minister (kako je prišel na to izbiro, mi ni jasno), kjer je skuhal Afero Patria. Na razplet vseh podkupovanj, lobiranj, založenih depeš, finskih kriminalistov, neopremljenih in nepotrebnih oklepnikov še čakamo, mogoče damo sodiščem nekaj časa za pameten zaključek. Kahel se seveda obnaša, kot da prejšnji mandat ni bil na tem ministrstvu. Tiho je kot miš in vso odgovornost zvali na Ljubico Jelušič ali pa na podrejene. Leta 2008 je “po nesreči” (kaj pa drugega) Trilobit dobil nakazanih debelih 600 tisočakov, ker naj bi se menili o nekih najemih prostorov. Kriva je bila računovodkinja. Razumem, napaka se zgodi. Opraviči se, poskrbi, da bo cekin prispel nazaj. No, packi so tudi pri Trilobitu, ki nesramno denarja ne vračajo, zato mi to zopet poraja idejo o dogovoru. Vsi bomo čim bolj tiho, bodo že pozabili. Baje da jim je do danes uspelo dobiti le nekaj čez 100 tisočakov. Letos zopet neka “napaka”: prodaja državnega deleža v Energetiki Projekt brez soglasja vlade. Nikome ništa (krivi sodelavci, itak). Zgodila se je še tretja eksplozija, tokrat s strani Računskega sodišča. Dve leti nazaj so zaradi podobnih razlogov že zahtevali odstop takratnega ministra za okolje Janeza Podobnika, a so se Sodišču vsi smejali v ksiht, češ, kdo si ti, da težiš predsedniku vlade za zamenjavo? Tokrat bo očitno drugače, saj se je Pahor odločil resno premisliti o zamenjavi Erjavca in bo to tudi predlagal poslancem. Današnji postopek je vsekakor napredek od prejšnje samopašniške nekulture sina slovenskega naroda, Pahor vsaj pokaže spoštovanje do inštitucij, ki tu niso zaradi lepšega, ter o njihovih predlogih razmisli, večino tudi upošteva. Le tako se gradi zaupanje v politiko, v sistem zavor in ravnovesij. Če se sami med sabo ne bodo poslušali, jih bodo državljani še manj. Vendar nikakor ne morem mimo misli, da je to za Pahorja odlična priložnost, da malo preloži odgovornost na druge. “Pač mi je Računsko sodišče tako reklo, saj me razumeš, Karel, nisem imel izbire.” Sicer bi moral Erjavec odpeketati že samodejno nekaj časa nazaj oziroma sploh ne siliti v vlado po zadnjih volitvah (resno? Pravnik na ministrstvu za okolje?), toda kakšna trša poteza predsednika vlade tudi ne bi škodovala. Ja, Borut, vsi smo ga siti, smeši tvojo preostalo dobro ekipo, hitro se ga znebi, saj ti ne bo nihče zameril, krucefiks

Pač zamenjaš enega ministra, so what?

P.S. Kako se stvarem streže so na hitro pokazali v hrvaškem HDZ. Sanader je nekaj časa nazaj grozil z terorističnim politikantstvom in izstopil iz politike, zdaj si pa pripisuje, da je to pripomoglo k arbitražnemu sporazumu. Sedaj bi se rad vrnil na čelo stranke, najraje nazaj v vlado. A so ga prefinjeno odrezali od seska, izdajalec nima tu kaj iskati.

  1. Ki bi moralo biti na prvem mestu, oštja! Kako pa naj živim v državi, kjer ne bi zaupal sodnemu sistemu, da bo z mano pravično ravnal? []
  2. Ka-li? Mogoče se motim, naj v Državnem zboru sedi vsakdo in naj Državni svet potem služi kot svet modrecev, sličen starorimskemu senatu? []

Moj politik je lahko tajkun

S prevzemom oblasti se je Pahor zavezal k novi paradigmi: odprti, prijazni, nesamovšečni, demokratični ter ekološko razgradljivi politiki, kar pa niti ne preseneča, saj se vsaka čim lepše opredeli za prihodnost. A tokrat je šlo celo nekaj v pravo smer, sprva res bolj počasi s plačevanjem kavic, nato klestenje izdatkov ostalim članom, prek reprogramiranja usode nevladno-vladnega letala Falcon EX 2000 do strožje drže pri javnih naročilih. Čeprav jim nekako uspeva, nikakor nimajo sreče z ostalimi “sodelavci”, saj se nasprotniki (pa tudi njihovi pripadniki!) na vse kriplje trudijo, da izničijo težko privarčevani izvozno-uvozni saldo in bo ob koncu mandata končala bolj zadolženo kot lastnik nepomembne menjalnice Atka-Prima.

Tokrat je uspelo zakuhati in prižgati večerjo poslancem, ki to več niso.  Kaj je tu problemček? No, prvič to, da so bivši poslanci kar se da dolgo prisesani na dojko Državnega zbora in eno leto cuzajo plačo, tako da imajo v bistvu petletni mandat (pravico do nadomestila furajo tudi bivši ministri). Druga anomalija je v izplačilu regresa, zaradi katerega se je dvignilo toliko prahu v zadnjih dneh. Poglejmo tole razpredelnico prejemkov nekdanjih poslancev, ki jo je objavil Delo. Največje je dobila bivša poslanka madžarske manjšine, Maria Poszonec, jebenih 5.400 EUR. Za kaj?!  Ker je prej 16 let nagonsko pritiskala gumbe po nareku partijskih funkcionarjev, v zadnjem mandatu pa še izdatno nadoknadila s spalnimi navadami med sejami? No, saj, revica, če je tako nebogljena, bi ji morali podaljšati nadomestilo še za eno leto. Zanimivo je tudi, da tokrat niso udeleženi le pripadniki nasprotne opcije, ampak po državni blagajni veselo orjejo tako opozicija kot pozicija. In kje se skriva ta tič? Odgovor najdemo v Zakonu o poslancih, 38. člen1

38. člen

Poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto od prenehanja mandata.

Pravica do nadomestila iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih ali po tem zakonu, vendar najdlje še za eno leto.

Čas iz prejšnjih dveh odstavkov se šteje poslancu, ki mu je prenehal mandat, v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju. Če ima v tem času pravico do letnega dopusta, mu pripada tudi regres za letni dopust, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.

Prvi odstavek pove, da imajo pravico do nadomestila, če ne najdejo zaposlitve, tretji pa o regresu. Moje mnenje glede prvega je, da so nasploh preveč zaščiteni, skoraj kot kočevski medvedi. Poslanci imajo stalno in dobro zaposlitev, plača je še boljša, zato je enoletno ščitenje po prenehanju mandata prav v posmeh vsem obubožanim delavcem Mure, Steklarske Nove,  Vina Brežice in Infond Holdinga. Zakaj, hudiča, si zaslužijo tako zaščito? S svojo plačo bi že morali kaj privarčevati med mandatom, navsezadnje imajo tudi jedež in pijež nesramno poceni. Moj predlog bi bil, da ob koncu mandata vsak neizvoljeni poslanec dobi 2 plači in adijo, znajdi se po svoje. S sedanjo potuho se nikomur nikamor ne mudi, kar priznava tudi Gregor Virant v nedavnem intervjuju; če ne bi vzel nadomestila, bi se počutil neumno. Kojot, vprašaj delavko v Prekmurju, kako se počuti.

Glede tretjega odstavka so se razhudile glave v zadnjih dneh; bivši poslanci so dobili odločbo o letnem dopustu, kar je podlaga za izplačilo regresa in so dobili še tega. Halo? To je še nesramnejša poteza. Sicer se nekaj poskušajo na vladi izmotavati s tem, da je člen zelo dvoumen, a očitno je bila precej jasen zadnjih 17 let (zakon velja od 3. 10. 1992)! Naj mi nekdo razloži, kako lahko bivši poslanec, ki dobiva nadomestilo, KER NE NAJDE USTREZNE ZAPOSLITVE, prejme regres za letni dopust? Za vse ostale smrtnike, ki nismo obubožani poslanci, velja Zakon o delovnih razmerjih, ki v 161. členu opisuje pogoj za pridobitev letnega dopusta, ki je podlaga za pridobitev regresa:

161. člen
(pridobitev pravice do letnega dopusta)

Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

162. člen
(pravica do sorazmernega dela letnega dopusta)

(1) Delavec ima pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu:
– če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,
– če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,
– če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.

(2) Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

(3) Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

Plebejci moramo torej DELATI NAJMANJ POL LETA, da dobimo pravico do celotnega letnega dopusta, oziroma zares minimalno en mesec, da dobimo 1/12 dopusta, kar se pozna seveda tudi pri regresu. Res, da je določba o regresu bivšim poslancem kanček sporna, predvsem zato ker dopušča nezaposlenim letni dopust in regres! Zakaj imajo bivši poslanci še en privilegij več, mi ni jasno (in še jebena odpravnina, itak). Moj drugi predlog je, da se tretji odstavek črta, ker je nesmiseln. Neizvoljeni poslanci se lagodno pretvarjajo, da nimajo možnosti nove zaposlitve, dobivajo mastno nadomestilo, nato pa še regres, kot da ni že plača dovolj. Takole na pamet je po tisti razpredelnici povprečno nadomestilo nekaj čez 4.000 EUR, kar ni niti slučajno malo. Ne, poslanci potrebujejo še 672 EUR regresa. Nadomestila bivšim ministrom nas stanejo 53.000 EUR, nadomestila poslancem pa še 144.000 EUR.

Najbolj smešno je pak reševanje, kot to edinstveno počnejo naši za-to-zadolženi. Še najbolj prav ima večni Plemeniti poslanec, saj bi vsem od naslednjega nadomestila preprosto odbil preplačani regres. Urejanje za nazaj je z zakonom itak prepovedano, prek sodišča pa bi znalo trajati, a bi skoraj verjetno zmagali (kondikcija?). Kaj več upanja nikakor ne vliva predsednik Državnega zbora Pavle Gantar, ki je na vprašanje o možnosti sodne poti odgovoril, da se je verjetno ne bodo poslužili, ker ne bi radi še dodatno zapravljali denarja. Hej, Pavle, bistvo ni v tem, sem pa tudi prepričan, da bi postopek bil cenejši od 672 EUR na poslanca, tako da bi bili vsaj na ničli, če že ne višje. Po svoje je pajac tudi Dušan Kumer, predsednik mandatno-volilne komisije, ki se ne čuti krivega za nič, saj ni ničesar podpisal. Zakaj se v Sloveniji vedno dogodi, da vsak takoj zavrača kakršno koli odgovornost ter si umivajoč roke ne prizadeva stvari priti do dna? Lahko je izjaviti, da nisi podpisal nobene odločbe oziroma da ne bomo preganjali nepridipravov, ker bi spet preveč stalo, vendar se tako daje vsem potuha za nadaljno krajo. Najbolj elegantno bi bilo opravičilo storilcev in vrnitev denarja, ali darovanje v humanitarni namen, vendar ne. Raje se skrivajo po luknjah, nihče pa tudi ne upa stopiti do njih in jih povprašati o tem ino onem. Vendar je to nekako razumljivo, saj ob tako kradljivski oblasti pač težko opaziš še enega, ki z mize v malho stresa “drobiž”.

Sprašujem se, je to pravično?

  1. tu se mi pojavi vprašanje, zakaj vsi spletni mediji pametujejo o zakonu (imenovan tudi Zakon o funkcionarjih, lol) nihče pa se ne potrudi toliko, da nalepi prekleti link do spornega člena? []

Vlada 2.0

Po točno dveh mesecih smo jo vendarle dobili; čisto svežo, še toplo vlado. Po vseh kolobocijah, ki so jih doživljali, je čudno, da je bila sestavljena tako hitro. Prva packa je bil Karel Erjavec, ko je DeSUS nepričakovano pobrala desetino volilcev, nato pa je takoj hitel tečnariti, da si njegova stranka zasluži eno ministrstvo več kot LDS. Pri tem se je še sam neokusno tiščal predvsem na obrambo in to skoraj pogojeval z vstopom v koalicijo. Res je, da je predsednik stranke, vendar sam ni bil nikjer izvoljen za poslanca, zato mi ni jasno, s kakšno pravico je neznansko najedal vsem? Razumem, da ima na obrambi še veliko poslov za počedit, ampak takega klovna vseeno ni bilo treba delati iz sebe.

Drug smešen moment so zaslišanja kandidatov, ali kot rada reče Katja Šeruga: hearing. Da je postopek umsko izzvan pove že samo ime. Kot da bi bili v skrivnih prostorih politkomisarjev in pripadnikov UDBE v rajnki FLRJ leta 1962. Najbolj nespodobna je bila Irglova s teženjem Širčevi o tem, kaj je mislila takrat, ko je napisala prispevek o Janši in ga označila za aseksualno bitje, ki vrhunec doživi le ob izlitju jeze. Je to mogoče Urad za zaščito imena Janeza Janše ali preizkus kandidata za ministrsko mesto? Klovn dneva je bil pak Jožef Jerovšek z izjavo, da bo glasoval proti Ljubici Jelušič z argumentom, da jo bo s tem zaščitil, ker se bo na ministrskem mestu degradirala, češ, da je preveč usposobljena za to službo. Če mi kdo pojasni logiko za tem argumentom, dobi dve borovnici in poleno. Skratka, zaslišanje je bednobeden institut in že tako dolgovezen postopek sestavljanja vlade še bolj zapleta.

In ko smo že pri strokovnosti, sem kar malo razočaran nad imeni ministrov. Ne nad vsemi, a Pahor je pred in po volitvah obljubljal ekipo, ki bo strokovno podkovana, da bo kos vsem prihodnjim neprijetnim situacijam. Pregled seznama ministrov mi ne vliva zaupanja v to tezo. Dobro, ni nujno, da so vsi politiki a priori slabi strokovnjaki. Aleš Zalar, Majda Širca in Katarina Kresal bodo zagotovo dobro opravljaji delo, saj so tudi ustrezni strokovnjaki. Izbira Karla Erjavca, Mateja Lahovnika ter Gregorja Golobiča mi po drugi strani poraja dvom v resničnost Pahorjeve izjave oziroma njegovega namena. Kakor koli, počakajmo 100 dni, da se udobno namestijo, potem pa se prične žurka!

  • minister za finance France Križanič
  • ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal
  • minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar
  • minister za pravosodje Aleš Zalar
  • ministrica za obrambo Ljubica Jelušič
  • minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik
  • minister za gospodarstvo Matej Lahovnik
  • minister za kmetijstvo in gozdarstvo Milan Pogačnik
  • ministrica za kulturo Majda Širca
  • minister za okolje in prostor Karl Erjavec
  • minister za promet Patrick Vlačič
  • minister za šolstvo in šport vodil Igor Lukšič
  • minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič
  • minister za zdravje Borut Miklavčič
  • ministrica za javno upravo pa Irma Pavlinič Krebs
  • minister brez listnice za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari
  • ministrica brez listnice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlata Ploštajner
  • minister brez listnice za Slovence po svetu Boštjan Žekš

Za dober paket smeha si poglejte še spodnji filmčič, ki prikazuje neke druge, nostalgične čase; obuja spomin na neuravnoteženo nacionalko, ko so na njihovih hodniki poskakovali Brane Rončel, Sašo Hribar in ekipa TV Popra. Ravno slednja je pred dolgimi leti pripravila spodnji skeč o izbiranju prejšnjih vlad. So podobnosti naključne?