Prijavi packo v naravi

Ne, to ni tista packa iz novembra, ampak je prava – tista, od katere sem si sposodil naslov za novembrski spodrsljaj policije. Tokrat gre za Večerov tednik 7 dni, ki je organiziral masovno akcijo zbiranja pack – divjih odlagališč v naravi. Račun je preprost: dva miljona prebivalcev naj fotografično zabeleži svinjarijo, jo pošlje na spletno stran in dopiše, kje se vse nahaja. Potem? Dobiš nadkul majčko iz eko bombaža1,  nato vse gradivo predamo odgovornim osebam in morebiti organiziramo še kakšno čistilno akcijo.

Moj prispevek? Občudujete ga lahko tukajle, ustvaril pa sem še eno na deviantArtu za bolj artistično navdahnjene. Kje se nahaja omenjena packa?

V občini Medvode, pred gostilno v Vikrčah, kamor se zavije iz Kajakaške ceste. Čeprav vaščane opozarja znak Prepovedano odlaganje!, je ravno za njim največji kup smeti.

Spodaj dodajam še nekaj sličic; mojo umetnino in seveda srajčko, ki so mi jo poslali prijazni strici na Večeru. Hkrati sem izkoristil še brezplačno naročnino na 7 dni. Čeprav je tednik na višjem nivoju, kot ostala rumenjaška solata na našem trgu, pač to ni tip magazina, ki bi ga imel naročenega in redno prebiral. Pa vseeno hvala, upam, da očistimo Slovenijo nesnage! (Take i ovake)

  1. Ekološko gojen bombaž raste v zemlji brez dodanih pesticidov, herbicidov in drugih toksinov, semena le-tega niso pridobljena z genetskim modificiranjem. Metoda ekološke pridelave izboljša rodovitnost zemlje in varuje delavce na tovrstnih gojiščih pred zastrupitvami, hkrati pa ohranja kvaliteto okolja. []

Čakajoč Godota

Po zgledu zapisa glavnega urednika najbolje prodajane slovenske revije o računalništvu dodajam naslednji sestavek.

  • Na kurac mi gre kapitalizem, ki dovoljuje, da nekje otroci delajo dve riževi zrni po cel dan, drugje pa “finančniki” zajebejo nekaj naložb in gre cel svet v franže
  • Na kurac mi gre Krvavec, ker za zastarelo tehnologijo in polovično pripravljene proge vsako leto draži vstopnice.
  • Na kurac mi grejo ljudje, ki uporabljajo besedo cent namesto stotin.
  • Na kurac mi gre McDonalds, ker ima bolj svinjske restavracije kot Subito stranišča, potem ti še mozoljasti študentje težijo za “maksi meni”, hkrati pa se še otepaš krvi v zrezku in trdih kosov v siru.
  • Na kurac mi gre Microsoft, ki je na silo izdal Visto in jo tudi na silo tišči vsem, s tem pa uničuje relativno dobro tradicijo XP SP3.
  • Na kurac mi gre Apple, ker ima odličen telefon, a skrajno debilno marketinško taktiko in zato telefona ni uradno v Sloveniji (dober razlog, prosim?!).
  • Na kurac mi gredo slovenski blogerji, ker ne poznajo osnovnih pravil slovnice, hkrati pa pišejo o nečem, kar gromozansko presega njihovo znanje in možnost percepcije.
  • Na kurac mi gre POP TV, ker je njihov dnevnik slabši kot Fox News, ljudi strašijo, kot da se bo ravnokar Zemlja razpolovila, in tudi oni govorijo o stvareh zelo površno.
  • Na kurac mi gredo ljudje, ki me označijo za nestrpneža, ker velikokrat omenim, da ne maram ciganov (ti mi grejo sploh na kurac).
  • Na kurac mi gre Beatport, ker za WAV datoteko zaračunava dodaten cekin, čeprav je to leta 2009 smešno.
  • Na kurac mi gre vodstvo občine Šenčur, kjer domujejo stari prdci, za katere je še vedno edina sveta paradigma naši-vaši, medtem ko o razvoju in napredku slišati nočejo; tako ne dajo možnosti mladim in občino potiskajo nazaj v kameno dobo, občinski svet (z izjemama) pa je tam le zato, da potrjuje vse, kar jim pade na mizo, medtem ko so v rit zlezli do dvanajsternika.
  • Na kurac mi gre mulčad, ki je tako neodgovorna, da ponavadi ne speljemo niti ene prireditve/predstave v celoti za vajo.
  • Na kurac mi grejo režiserji v SNG Drami, ki v klasične (ali kakršne koli) predstave vkorporirajo strelno orožje.
  • Na kurac mi gredo slovenske missice, ker hočejo delati še kaj drugega, kot pozirati (= odpiranje ust v večini primerov).
  • Na kurac mi grejo izpiti na faksu, ker je to edina oblika zabave profesorjem, da te silijo memoriranja jebenih členov zakona na pamet, ko se le-ta lahko spremeni hitreje, kot Dimitrij Rupel zamenja politično opcijo.
  • Na kurac mi gre, ker smo v občini vedno zadnja vas, zato imamo bolj zrite ceste kot obraz Marije Terezije, plačujemo kanalščino, a kanalizacije (spet) še nimamo, kulturni dom so nam obnovili samo polovično.
  • Na kurac mi gre ljudstvo, ki gleda Svet na Kanalu A in Brat bratu.
  • Na kurac mi gre, da se spreminjamo v kup nemislečih zavaljenih kitov, ki jim vladajo šovi tipa Big Brother, množično nakupovanje, malomeščanske zabavice s kvazi artom in koncerti Neže Buh (aka Neisha).
  • Na kurac mi gre, da namesto odličnih knjig po desetkrat berem pofukane zakone, ki jih večinoma itak pišejo drekobezi.
  • Na kurac mi gre, ker je svet zasvinjan kot McDonaldsove izpostave, a voditelji držav se dogovarjajo o zmanjševanju CO2, ki nima nobene relevantne veze. Čiste reke, nevarne snovi v proizvodnji, starodobne elektrarne na fosilna goriva, pogozdovanje, izsekavanje pragozda, vedno več nepotrebne embalaže, nesramno zastarela tehnologija motorjev v avtomobilih???
  • V zvezi s prejšnjim mi gre na kurac, ker so načeloma vsi za skrb za okolje, nato se vozijo v avtih tipa X6, v Mercatorju nagrabijo 14 plastičnih vrečk, ne uporabljajo ekoloških otokov za ločevanje smeti, kak večji odpadek odvržejo v gozd, za vsak pofukan premik potrebujejo prevozno sredstvo na motorni pogon in ne popizdijo, ko jim sosednja kapitalistična gospodarska družba zamasti reko in/ali žge gume pred ksihtom.
  • Na kurac mi gre slovenska komunala, ker ne vzpodbuja ločevanja odpadkov in na položnici je vedno enak znesek, ne glede na to kako se trudiš prispevati k boljšemu okolju.
  • Na kurac mi gredo senzorji v kompaktnih digitalnih fotoaparatih, ki producirajo spodobne slike le, če fotografiraš kamen sredi poletje opoldne na sončen dan.
  • Na kurac mi gre življenje, ker se enkrat konča, ne vem pa, kaj bo potem.
  • Na kurac mi gre še veliko stvari, a jih bo zaenkrat dovolj, sam pa grem sebi na kurac, ker se preveč sekiram.

Malo drugačen zapis pred vstopom v novo leto, kajne? No, pa bodi dovolj za danes. To so moje osebne težavice, s katerim se srečujem na dnevni bazi, vam pa želim, da bi takih in drugačnih nevšečnosti imeli v prihajajočem letu 2009 čim manj!

Srečnega in zdravega!

🙂

Panem et circenses ¿

Danes se je uradno začela molilna, pardon, volilna kampanja. Torej: vôli kampirajo.

Že vidim, kako se bo v prihodnjem mesecu odprla vzhodna fronta. Krogle bodo poletele iz vseh kanonov, iz šotnega močvirja bodo vlekli pikantne in neslane podrobnosti, sile kontinuitete bodo iz ozadja podžigale napetosti, vrstila se bodo ‘dramatična’ soočenja – ob predvčerajšnjem sem si od zehanja izpahnil čeljust – zato komaj čakam, da nekdo nekje nekomu v živem TV prenosu zabrusi, da je cigan in ga brcne v piščal; drugi naj mu s tajkunizacijo in blatenjem države ne ostane dolžan in naj ga prisili, da naj prežveči roki najhitreje dostopno hladno orožje. Ne, resno. Če bo kampanja tako duhamorna in zatohlega duha, se bom protestno izpisal iz parlamentane demokracije, kakor je Svetlana Makarovič izstopila iz Cerkve. Ni da ni.

No, kaj bodo prinesli vroči štirje tedni, se raje pustimo presenetiti.  Mogoče zaenkrat lahko pogledamo, kaj so nam prejšnji meseci dostavili in dajmo skupaj ugotovit, da se je metanje kruha in obljubljanje iger začelo že kakšen mesec nazaj.

Spodaj lahko vidite tipično vsebino naše poštne škatle, ki nam jo poštarji servirajo na dnevni bazi. Kot ničvreden človeček v svetu kapitalizma ste že navajeni, da vas z doručkom (spamom) zasuvajo na vsakem koraku. Če podrobno pogledate fotografijo, bodete ugotovili, da sta uporabna le dva primerka izmed celega kupa smeti (kdor ju najde, dobi dve zrni Cedevite). Potem se še sprašujejo, zakaj poštarji vobče negodujejo in jih je vedno več pri kiropraktikih z nalomljenimi hrbti, ker neutrudno raznašajo horentno redundantne količine ščiša, ki pogrne tako na estetskem izpitu kot na izpitu iz objektivnosti ter profesionalnosti. Kakor koli, šop papirja v isti sekundi, ko ga vzamem iz nabiralnika, postane pristajalna steza za iztrebke našega papagaja ali se pak uporablja v namene zbiranja starega papirja. Očitno smo v Sloveniji še vedno prebogati, da tako razmetavamo s papirjem??? Vsekakor bi si pa na nabiralniku zaželel spam filter, podoben GMailovemu. Prosimo te, usliši nas.

Spet sem zašel s poti, zatorej počasi zaključimo. Kampanjo najdlje fura SDS s Slovenskim tednikom od januarja letos in od takrat dviguje prah na Slovenskem, da se spodaj kaže feces. Nekaj dni nazaj so uvedli še Ekspres, ki služi bolj malomeščanskim potrebam, čeravno med njima ni veliko (vsebinske) razločitve. Amaterski kot so, prepisujejo vsi od vseh, zato se niti ne ve, kdo kaj prvi napiše. Bolj kot uradni tajkuni me skrbijo d.o.o.-ji z 7500 € ustanovitvenega kapitala, ki lahko izdaja brezplačni tednik z naklado 375.000 izvodov, kar ne uspe niti Delu/Dnevniku v obdobju gospodarske rasti (2004 – 2008 PRESS). Od drugih strank sem dobil le LDSov Kaj boste storili zame?, medtem ko očitno za SD nismo dovolj dobri, kaj šele za dve jabolki SLSa.