Categories
Visoko

Čas za spremembe

Povsod se pozna, da se bližajo volitve. Pustimo zaenkrat državno raven in se spustimo na lokalno.  Letos so po dolgih letih trpljenja vaščanov le začeli obnavljati kulturni dom na Visokem.  Ob prestopu v sveže leto so dorekli načrt in delavci so objekt kmalu okupirali. Do danes so prebarvali stene, saj so bile njih barve primerne samo še za Javni zdravstveni zavod PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA. Všeč mi je tudi to, da so izbrali bolj nevtralno-temne odtenke in ne, recimo, naveze SDS-Šenčur v rumeno-modri opravi. S stropa bingljajo takenako nove zavese, ki so predvsem nekajkrat lažje ter čistejše, kajti prejšnjim pršic ne bi odstranil niti Dormeov ActiGard.

Razsveselili smo se, ko smo izvedeli, da bo sedaj konzola za upravljanje luči/zvoka/masažnih stolov v ozadju in nekoliko dvignjena – sedenje med staromodnimi varovalkami na odru tik za zavesami nam nikoli ni ravno odgovarjalo. Danes sem prišel na skoraj zadnji pregled pred predajo prostorov1. Oder je bil lepo še enkrat pobarvan na mat (prej je svetleča barva brezsramno razkazovala mednožja deklet v krilih), zavese so elegantne, barve sten pa nevsiljive. Luči so močne in končno bomo imeli veselje upravljati z njimi prek Eurolight konzole. Ostala feršterkerija je takisto kvalitetne narave ter izbrana pod budnim očesom elektrostrokovnjaka.

Kar pokvari vtis, je bolj mizarske narave. Preostali del sten je oblečen v leseno srajčko, na katero se je še naslanjal komandant Stane, pravtako so plastična tla rahlo nekonkurenčna današnjim standardom pretoka množic in fizičnim specifikacijam ljubiteljev kulture. Najbolj pak bode v oči amatersko izdelana kabinica, ki pravzaprav sploh še ni dokončana, tako da vso elektroniko pač ne moremo namestiti na mesto, kamor spada. Pobarvana in skupaj zbita je naravnost katastrofalno, stopnice še niso videle vodne tehtnice, tisti kvazi oporni stebriček pa je postavljen na najbolj neposrečenem mestu in celotnemu mastodontu ne bo ravno prislužil Red Dot nagrade. Tako je to, če neki predsednik vaške skupnosti za izvajalca tesarskih del izbere nekoga, ki se (po naključju?) piše enako kot on. Kje je sedaj Pahor, da prepreči politično kadrovanje? 🙂

  1. Ta bo enkrat septembra, ko se nam obeta tudi veležurka. []
Categories
Mediji Politika Video

Konec predsedovanja Svetu EU

Danes smo veleslavno zaključili predsedovanje Svetu EU in Janez Janša bo spet imel čas za zajtrk/kavo/zunajzakonsko partnerico. Slovenija je kot najpridnejša komunistična punčka dobila v zaupanje cel kontinent. In izkazali smo se nadvse uspešno; kot se za pridno učenko spodobi. Vse smo peljali korektno, a hkrati ne preveč ostro, zato je pri nekaterih odločitvah ostal mlačen priokus, saj si slovensko vodstvo ni dovolilo (upalo?) poseči po strožjih ukrepih.

V teh šestih mesecih je bilo nekaj manjših spodrsljajev, a sledimo strategiji vladine brošurice in izpostavimo raje dobre plati. Najprej so se nekateri poslanci sklenili Pakt o nenapadanju. Februarja se je pripetila afera Diplomatska pošta z nečednim odtekanjem dokumentov sumljivim naslovnikom. Kmalu zatem se je vse skupaj uresničilo ob razglasitvi neodvisnosti Kosova in Srbi nam na prafaktorje razstavijo veleposlaništvo. Proti koncu nas je počastil še Hodeči Grmiček z obiskom vrha EU-ZDA.

Na domačem političnem parketu? Zapustila sta nas Marko Zorko ter Janez Drnovšek, tajkuni na žalost ostajajo in se debelijo, med drugim pa smo trmoglavo spreminjali zakonodajo in pokazali sredinca pokrajinam. Predtem si je naveza JBTZ še dvajsetič čestitala. Tokrat brez Tajkuna.

Na bolj lokalni ravni se ni ravno dosti spremenilo. Le kar bi morali videti eminentni gostje, so spedenali. Pučnik je dobil facelifting, zamenjali so celotno cesto na relaciji Brnik – Brdo, na končni destinaciji pa v Predosljah pa dodali še pločnik in javno razsvetljavo, za katero so se borili že dvajset let. Očitno bo potrebno predsedovanje EU spraviti še v kakšno vas. Pozabiti ne smemo še protokolarni objekt na Brdu za 15 milijonov evrov. Turistično podobo so hoteli zaokrožiti tudi Šenčurjani, a jim je s spomenikom krompirju nemarno spodrsnilo.

In je danes v imenu Slovenije Dimitrij Rupel predal štafeto zi Frenč.

Danes imamo še en razlog za veselje. Oziroma dva, odvisno, kako gledate na te zadevščine. Po letih trpljenja Ljubljančanov je danes KONČNO odprt šentviški predor; Celovška bo končno našla svoj mir. Pravtako povezano s cestami od tega dne na cestah veljajo vinjete. Hrvati pa po alternativnih poteh v jok. Spodaj si poglejte nastop Jelinčiča in izvozno-uvozni saldo gradnje predora v Šentvidu.