Ducat dni skomin

Pravzaprav je minilo že več kot 12 dni in tudi posebnih skomin ni, če sem iskren. Govorim namreč o novi pridobitvi; iPhonu 3GS, ki se je v hišo prisvaljkal 11. septembra letos. Sprva sem naletel na mnogo nevšečnosti, za katere se je kasneje izkazalo, da so le plod mojega neznanja ali ozkoglednosti. Navsezadnje sem pretekla štiri leta životaril na plebejski Nokii 6230i; zaprmej sem si obljubil, da jo menjam le za iPhona, takoj ko stegnem tace po njem, drugi me ne zanimajo.
Odločitve nikakor ne obžalujem, ker je izkušnja z Jabolčnikom le nekaj posebnega. Ne bom ravno trdil, da se mi je življenje obrnilo na glavo tako kot zadovoljnim kupcem Top-Shopa, a vsekakor spim bolje, manj se premetavam in glava me ne boli več. Majčken dokaz veličastnosti je tudi tale zapis, ki ga ustvarjam na telefonu. Internet spoznavam v novi dimenziji, mobilnost doživljam na novo, učim se pretkanih prijemov in da neskončnih razširitev v obliki aplikacij niti ne omenjam. Dolgo sem čakal, a se je le splačalo.
Za pokušino spodaj dodajam še nekaj fotk, prav tako neposredno s telefona. Prva je fotka srajčke, v kateri naokoli fijakam iPhona. Sprva sem ga mislil pacati z invisibleshieldom, a me je Jonas prepričal, da si rajši omislim dotično leder jakno, ki je vsekakor boljša izbira (googlaj Urbano cases).
Na drugi sta polnilca, prvi s starega iPoda, drugi je nov. Ogromna razlika v velikosti po štirih letih, le na kablu so porezali nekaj finih mslih dodatkov. Recesija, jebiga, so pa zato slušalke bolje opremljene.
Na tretji je primerjava škatel, zadnja je pak poslovilna. S prihodom novodobnika sta tako Nokia kot iPod postala neuporabna, saj iPhone zna oboje bolje. Oba sta dolgo in dobro služila, a zdaj je čas, da ležeta k pokoju. Jaz tu ostanem in bijem bitko na novi tehnološki fronti!

Jabolčni zavitek

Dva dneva nazaj so ga spekli v San Franciscu, v Moscone Centru. Dišalo je že cel mesec prej, saj so nekateri skrivoma uganili nekaj sestavin, nekatere pa zgrešili. A smo vseeno vedeli, da bo zavitek jabolčni z rozinami. Hkrati nismo vedeli, da bo začinjen s cimetom in da zraven dobimo še skodelico toplega čaja. Okus je bil kar v redu, malo postan, a pri dveh ugrizih smo tudi naleteli na pečke, ki jih nepozorni kuharji niso predhodno odstranili. Bes jih plentaj.

Alegorija za manj razvite: Štef Službe je predstavil nov iPhone, sedaj opremljen s tretjo generacijo mobilnih komunikacij. Gizmodo in kompanija sta na dnevni osnovi dobivala poplavo podatkov, kaj bi novi telefonček lahko vseboval. Večino so kar uganili: boljši izkoristek baterije, GPS, 3G, cena, oblika. Tudi sam sem bil navdušen. “Takoj si ga kupim,” sem razmišljal, ko je Štef pokazal ceno 199$ in postavko More countries1. Najbolj so me navdušile zelo napredne igre (na ravni PSP) in pa mobileME. Ko sem kasneje videl, da je nadomestek za .mac in da stane 100 dolarj, me je veselje minilo. Prekleto krvavo potrebujemo neko varno, centralizirano mesto za shranjevanje naslovov, koledarjev, sporočil s PUSH tehnologijo.

Nato pa pod zobmi zaškrta pečka, ko se rola filmček za More Countries. Japoska, Švica, Nova Zelandija, Češka, El Salvador, Senegal, Turčija, Litva, Madagaskar, Gvineja. In še 60 ostalih. Med njimi tudi Hrvaška, a glej ga, Sanaderja zlomka, nikjer Slovenije!!! Zero. Zip. Nada. Nill. Nula. Ne sploh. Skoraj me je kap; v Sloveniji pa ne. Na sliki je rjava packa prav nemarno izstopala na pordečeni Evropi. Prekleti kojoti nesposobni, kdo je kriv, da ga ne bo tu? Apple? Operaterji? Joško Joras? Kurc, pa predsedovanje EU! Saj še za Busha nisem prepričan, če je vedel, kje je včeraj bil. Hrvate pa že kar vidim, kako se jim smeji. Naši reveži se trudijo s predsedovanjem, medtem pa oni dobijo iPhone in 2000 kvadratov naše zemlje. Ravnokar sem dobil rezultate kontrolke: evropsko konkurenčno pravo in temelji svobodnega trga; Apple, sedi cvek.

Če se vam ne da poslušati dveurnega nakladanja, imate spodaj priročen povzetek WWDCja v eni minuti. Več kot dovolj informacij.

  1. Čeprav, roko na koleno, bi tak bil lahko že prvi iPhone, ampak nič ne de. Poseka vso konkurenco []