Tako imenovani kreteni

Kaj je danes najpomembnejše? PRVI APRIL! Ha, niti ne, ker na ta dan ne verjamem ničesar, ker sem že prevečkrat padel na razne finte. NOGOMET! Mja, sprašujem, kaj je najpomembnejši slovenski dogodek. No, šalo na stran. Itak pa so “naši” pričakovano pokadili z ena proti nič po zaslugi Warrena Finneya. INTERPELACIJA, MOTHERFUCKERS! Jap, to sem čakal.

Danes so naši vrli poslanci po zaslugi Branka Grimsa imeli srečanje o interpelaciji ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. Ta zmazek od interpelacije je vložil 23. 2. 2009 in ravno danes, na dan šaljivcev, je bil določen dan D, ko so poslanci glasovali o tem kupčku govna.1 Da kar takoj povem rezultat glasovanja: prisotnih 78 poslancev, 31 za in 48 proti interpelaciji. Sejo sem zanalašč spremljal večji del in sem tekom razprave postal tako jezen, da bi najraje kakšnega politika čez ekran na gobec. Predvsem zato ker ne morem verjeti, da imamo v Državnem zboru tako neumne politike. Oziroma da se delajo tako neumne in so pripravljeni prodati dušo (komur koli že), da lahko neprestano durh na durh trobijo eno in isto ter se pri tem zavedajo, kako bebavi so.

Prav ostra debata se je razvila tudi na Twitterju, ki postaja vse pomembnejš dejavnik v življenju Slovencev. Sem mislil, da je nekajkrat pokleknil zaradi twittanja o interpelaciji, a sem se spomnil, da danes hkrati poteka tudi zbor G20. Očigledno je prisostvovalo veliko ljudi, saj je bil direkten prenos s spletne strani Državnega zbora, RTV je oddajala zastonj prek interneta ter hkrati še na drugem in tretjem programu. Podobno ste lahko ulovili tudi prek DVB-T signala. Naj se vrnem na prej omenjeno bebavost.

Vsekakor je bil zvezda dneva (in večera, saj so klobasali debelih 15 ur) Branko Grims, nenazadnje ker je bil predlagatelj interpelacije. To bo zagotovo ena izmed legendarnejši sej iz DZja in prav rad bi imel celoten posnetek. Nisem se mogel načuditi vsem nebulozam, ki so jih stresali predvsem bistroumneži iz opozicije. Žaljenje, sklicevanje na razne znane pravnike (ki jim je bila vsa kolobocija zelo ljuba, predvidevam), tisočkratno ponavljanje besede takoimenovan izbrisani2, zgražanje nad odškodninami, izumljanje tople vode o pristojnostih Ustavnega sodišča, odkrivanje temeljnih postulatov slovenske ustave tudi s pomočjo naravnega (!) prava, da ne naštevam vseh prikritih zmerljivk (z obeh strani). A prepričevati prepričane je Sizifovo delo. Ne, Barovič, čeprav imaš neko izmišljeno bianco tožbo, to še ne pomeni, da bo vsakdo dobil avtomatsko tisti znesek odškodnine, ki ga bo tja vpisal. Ne, Jerovšek, tukaj ima vprašanje državljanstva malo pomena, ker govorimo o izbrisu iz registra stalnega prebivalstva, kar je nekaj povsem drugega. Ne, Černač, država ne bo propadla zaradi zahtevanih odškodnin izbrisanih in ne bo jih tisoč tristo dvajset miljonov milijard. Kresalova je lepo povedala, da je vseh tožb proti Sloveniji (brez “izbrisanih”) čez 4000 in so skupaj “vredne” 35 milijard evrov, a seveda opozicijo to ne skrbi. Ne, Irglova, strokovnjakinja za ustavno pravo, lokalno samoupravo, statistično termodinamiko, reaktorsko fiziko in zoologijo nevretenčarjev, (dopolnilne) odločbe ministrstva ne vzpostavljajo odškodninske odgovornosti kar tako in ne bomo vsem izbrisanim kar podarili vseh tistih milijonov, ki ste jih naračunali. (Mogoče bi lahko od tega kaj podarili Maksimi Holding, ki ji je delnica po trenutno kolobociji z Bavčarjem padla za 20% v enem dnevu…)

Seznam debilizmov je predolg celo za blog, itak je pa jasno, da omenjeni politiki niso tako neumni kot izgledajo, huje je, da se samo delajo, da lažje zadovoljijo svoji čredici volilcev. Še najbolj zaskrbljujoče je to, da dokaj hitro take neresnice postanejo resnica in jih ima ljudstvo za svete. Priporočam še, da si vsak pogleda še drugo stran medalje. Takisto ne bi škodilo, če si še v izvirniku preberete obe odločbi Ustavnega sodišča, št. U-I-284/94 in št. U-I-246/02. Pravi užitek je bilo gledati nastop ministrice Kresalove, ki je z vsemi dobesedno pometla. Pripravila je odličen govor, neumne očitke je zavrnila argumentirano, premišljeno, umirjeno; uporabila je vse veščine dobrega odvetnika in nasprotniki so ostali odprtih ust.3 Zame eden boljših nastopov doslej (če splošni nekulturi v DZ in prvem branju z popisanega lista sploh lahko rečemo nastopi), še boljši pa je bil njen zaključni citat Martina Luthra: “Tukaj stojim, drugače ne morem. Preden me sodite, se soočite s svojo vestjo”, za piko na i je pak poskrbel njen twit: “Pravna drzava : SDS = 1 : 0 ! Hvala vsem za podporo!”

Ker je dan šaljivcev in ker imajo opozicije dovolj očitno tudi na T-2, so “zakuhali” manjšo finto, ki mi je prikradla nasmeh na ustnice. Ne bi kaj preveč razglabljal okoli tega, dovolj je, da so pogledate spodnje slike in vse vam bo jasno.

  1. Ne, nisem tako nastrojen, ker je to pač Grims in ga dovolj gledam že okoli Šenčurja, ampak ker je resnično retardiran sestavek EVER. []
  2. Odlično jih je zajebaval Franci Kek s takoimenovano SDS []
  3. Čeprav je Grims nato takoj jel naprej lajati, ampak OK. []

Odločnost

Ena izmed lastnosti, ki mi je pri človeku všeč, je odločnost. V zadnjem času lahko predvsem v politiki opažamo, da je tega vedno več in se ponekod počasi že obrača v trdoglavost ter v z-glavo-skozi-zidnost.

Všeč so mi Irci. So brez dvoma najiznajdljivejša in najbolj prilagodljiva članica v EU. Najprej mobilizirajo trumo veščih birokratov, jih z enosmerno vozovnico pošljejo v Bruselj/Strasbourg, kjer načrpajo evropska sredstva hitreje, kot bencin golta vojaški hummer, in posledično doživijo mini zlato dobo. Nato pa leta 2008 vehementno zavrnejo Lizbonsko pogodbo z državotvornim referendumom, medtem ko nam omenjeno pogodbo sprejme kar Državni zbor, čeprav jo le malokdo razume, ker je navsezadnje res najbolj podobna kurjim črevom. Čeprav nekateri pravijo, da je Ircev piškav odstotek v EU in s tem hočejo v boljši luči prikazati porazen rezultat našega referenduma.

Obožujem (samo v dotičnem primeru!) zi Frenć pipl. Ker so, za razliko od naših pomehkužencev, neizprosni do Hrvatov. Ko v roke dobi mikrofon Nicolas Sarkozy, kot predsedujoči Svetu EU, in le-tega vprašajo, če se bo EU v kratkem širila južno od Slovenije, pritlikavi Polmadžar hladnokrvno izdavi NE. Pri tem ne trzne niti z desno obrvjo, saj mu je očigledno to dejstvo bolj jasno, kot Slovencem odgovor na vprašanje, kdo je med desetdnevno vojno nosil glavo v torbi (namig: Zmago Jelinčič, ker je 29. 6. 1991 s puško mitraljezom pojal Cigane nizdol Brkinov.)

Na področju prometa so občudovanja vredni Hrvati. Očitno smo se jim z uvedbo vinjet dokočno/smrtno zamerili, saj besno iščejo alternativne poti po Sloveniji, da le ne bi odšteli 35/55 EUR. Najbolj posrečena je bila neka stara metla, ki je rekla, da gre zelo rada po nakupih v Celovec, ker tam vsaj kaj najde zase, vendar sedaj tega ne bo več mogla početi, ker se ji gabi voziti skozi Slovenijo, vinjete prav tako ne namerava nakupiti. Krasno, to naj velja za vse. Nihče nikogar ne sili, naj se vozi po naših cestah. Osebno bom še bolj vesel, če se ji bodo izognili, pa naj bo to prek Italije/Madžarske/Pakistana; zato naj smetijo tam. Poleg tega jim bomo zjebali še turizem, krščen Matiček, ker tujci prav tako neradi kupujejo vinjete. Prenapihnjenih cen, uboge ponudbe in zaničevalnega odnosa do sosedov pa nihče ni vzel v račun??? Mogoče jih nemara celo to spametuje.

Za odmet ni (kriva) niti naša desna koalicija (za omet so itak krivi tajkuni, ki bojkotirajo šentviški predor). Po že omenjenemu, neslavno propadlemu referendumu o pokrajinah, si (pričakovano) samovoljno razlagajo izid. Zato bosta špecialista za lokalno samoupravo (ter fiskalno politiko, strukturno inflacijo, kazenski postopek, Ustavo ter sofisticirane slepilne manevre PRESS) Jožef Jerovšek in Jože Tanko naredila vse in poskrbela, da se novih 14 pokrajin čim prej ponovno znajde v Državnem zboru. Ker očitno moramo v tem mandatu obvezno dobiti pokrajine, sicer bo v Sloveniji zavladala lakota, odprla se bo zemlja, ven pa bo pogledal sam Hudič.