Po točno dveh mesecih smo jo vendarle dobili; čisto svežo, še toplo vlado. Po vseh kolobocijah, ki so jih doživljali, je čudno, da je bila sestavljena tako hitro. Prva packa je bil Karel Erjavec, ko je DeSUS nepričakovano pobrala desetino volilcev, nato pa je takoj hitel tečnariti, da si njegova stranka zasluži eno ministrstvo več kot LDS. Pri tem se je še sam neokusno tiščal predvsem na obrambo in to skoraj pogojeval z vstopom v koalicijo. Res je, da je predsednik stranke, vendar sam ni bil nikjer izvoljen za poslanca, zato mi ni jasno, s kakšno pravico je neznansko najedal vsem? Razumem, da ima na obrambi še veliko poslov za počedit, ampak takega klovna vseeno ni bilo treba delati iz sebe.
Drug smešen moment so zaslišanja kandidatov, ali kot rada reče Katja Šeruga: hearing. Da je postopek umsko izzvan pove že samo ime. Kot da bi bili v skrivnih prostorih politkomisarjev in pripadnikov UDBE v rajnki FLRJ leta 1962. Najbolj nespodobna je bila Irglova s teženjem Širčevi o tem, kaj je mislila takrat, ko je napisala prispevek o Janši in ga označila za aseksualno bitje, ki vrhunec doživi le ob izlitju jeze. Je to mogoče Urad za zaščito imena Janeza Janše ali preizkus kandidata za ministrsko mesto? Klovn dneva je bil pak Jožef Jerovšek z izjavo, da bo glasoval proti Ljubici Jelušič z argumentom, da jo bo s tem zaščitil, ker se bo na ministrskem mestu degradirala, češ, da je preveč usposobljena za to službo. Če mi kdo pojasni logiko za tem argumentom, dobi dve borovnici in poleno. Skratka, zaslišanje je bednobeden institut in že tako dolgovezen postopek sestavljanja vlade še bolj zapleta.
In ko smo že pri strokovnosti, sem kar malo razočaran nad imeni ministrov. Ne nad vsemi, a Pahor je pred in po volitvah obljubljal ekipo, ki bo strokovno podkovana, da bo kos vsem prihodnjim neprijetnim situacijam. Pregled seznama ministrov mi ne vliva zaupanja v to tezo. Dobro, ni nujno, da so vsi politiki a priori slabi strokovnjaki. Aleš Zalar, Majda Širca in Katarina Kresal bodo zagotovo dobro opravljaji delo, saj so tudi ustrezni strokovnjaki. Izbira Karla Erjavca, Mateja Lahovnika ter Gregorja Golobiča mi po drugi strani poraja dvom v resničnost Pahorjeve izjave oziroma njegovega namena. Kakor koli, počakajmo 100 dni, da se udobno namestijo, potem pa se prične žurka!
- minister za finance France Križanič
- ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal
- minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar
- minister za pravosodje Aleš Zalar
- ministrica za obrambo Ljubica Jelušič
- minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik
- minister za gospodarstvo Matej Lahovnik
- minister za kmetijstvo in gozdarstvo Milan Pogačnik
- ministrica za kulturo Majda Širca
- minister za okolje in prostor Karl Erjavec
- minister za promet Patrick Vlačič
- minister za šolstvo in šport vodil Igor Lukšič
- minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič
- minister za zdravje Borut Miklavčič
- ministrica za javno upravo pa Irma Pavlinič Krebs
- minister brez listnice za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari
- ministrica brez listnice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlata Ploštajner
- minister brez listnice za Slovence po svetu Boštjan Žekš
Za dober paket smeha si poglejte še spodnji filmčič, ki prikazuje neke druge, nostalgične čase; obuja spomin na neuravnoteženo nacionalko, ko so na njihovih hodniki poskakovali Brane Rončel, Sašo Hribar in ekipa TV Popra. Ravno slednja je pred dolgimi leti pripravila spodnji skeč o izbiranju prejšnjih vlad. So podobnosti naključne?