Categories
Visoko

Na noviga lejta dan

Prvi dan novega leta je prikladen izgovor, da si postavimo zaobljube, ki jih bolj potiho izrečemo, ker vemo, da jih ne bomo izpolnili, lahko pa je to tudi priložnost, da iz (mentalnega) podstrešja obrišemo kakšno pajčevino ali presortiramo stare razpadajoče škatle, v katerih hranimo ostanke otroštva. Čeprav jih nikoli več ne pogledamo, smo pomirjeni, ker jih lahko nosimo s seboj.

Torej.  Ena bolha me grize1 že dolgo tam globoko v možganih. Odkar WordPress omogoča shranjevanje  zapisov, se mi jih je nabralo že lep kup. Dobiš idejo, nekaj spacaš na hitro, nato na vse skupaj pozabiš. Na dva meseca se vrneš h ideji, malo pobrskaš, pa se ti nikoli ne zdi dovolj dobro premleta. Zefrank je car in govori točno o tem – kako odlašamo zadeve in jih premlevamo, da se lahko možgani s tem občutkom na trdo zadevajo. Ja, res je huda droga. Prepričajte se sami:

Smisel tega zapisa sega v leto 2006. Verjetno se še spomnite tega zapisa, kjer sem bentil nad amaterskostjo mimovrste?2 Kot vidite v komentarju se je dejansko oglasil gospod Rejc, se opravičil, in (glej ga, zlomka!) poslal mini darilo za izkaz iskrenega sožalja. Dobil sem majčko Blogorole (ki je med tem že neslavno propadla; dvakrat) in kvazi ovitke za plastične kartulje, čeprav so zelo nerodni ter ceneni. Ampak kakor koli, šteje pozornost, ane? 🙂

Slabo leto nazaj pa se mi je pripetila še ena težavica, kjer je zajebal dostavljalec GLS na celi črti (poleg tega, da si je mimovrste=) vzela celoten zakonski rok za popravilo izdelka). Malo sem pojamral na Twitterju in zopet sem dva dneva kasneje fasal darilce. Tokrat nenadjebljive papuče za nadlegovanje bejb na plaži, mimovrste blokec ter označevalnike strani sumljive oblike. Nauk: splača se težit! Hec. Tole je bil res predolgo odlašan zapis, kjer sem se hotel le zahvaliti mimovrste za pozornost in prijaznost.

Srečnga pa zdravga!

  1. ena mroula me je, h moji lubci jst hodm, pa anbedn na ve []
  2. Ne, itak, vem, da se ga ne, verjetno originalnih bralcev s tistega obdobja sploh ni več tu, pa saj nikomur ne zamerim. []
Categories
Neuvrščeni

Amaterji mimo vrste

Oni dan sem na mimovrste=) naročil Xbox 360 Gamepad (katerega bom opisal v kratkem), Philipsov radio in še nekaj malenkosti. Kljub temu da ničesar ni bilo na zalogi, sem si rekel, da bom že počakal.

Čez slab mesec me tako kliče nek študent (očitno zaposlujejo same študente, ki jim je bolj malo mar) in mi reče, da Zalmanovega hladilnika nimajo več sploh ter da ga firma ne izdeluje več (no, to je bikov iztrebek, ker so Zalmana nekatere trgovine imele in ga še imajo; pravtako je na voljo na uradni strani.) Dobro, rečem, skensli to, bom itak nekaj drugega vzel, preostali denar pa vrni na račun. Tudi on se strinja in obljubi, da bo še isti dan ostalo dal na pošto. Čez 4 dni jih pokličem in nek drug zaposleni/študent mi sporoči veselo novico, da tudi radia nimajo in da je to izvedel šele nedavno, ko je bil v skladišču.

Po izlitju žolča černega se umirim, oni na drugi strani pa zagotovi, da bo pošiljka jutri pri meni, ker je že uredil vse potrebno z uvoznikom. No, čez 3 dni le prispe pošiljka. Zajetno škatlo radia mi je pripeljala neka prijazna gospa  navsezgodaj zjutraj, ostalo drobnarijo pa sem dobil okrog kosila z redno pošto. Nič ni manjkalo in naposled se je vse lepo izteklo. Presenetil me je samo amaterski odnos in očitno pomanjkanje komuniciranja v firmi, s katero sem bil vedno zadovoljen.