Komu zvoni?

Preden začnemo: sledeči zapis se bavi z ne najbolj legalnimi in niti najmanj z od pristojnih inštitucij odobrenimi postopki, zato vse počnete na lastno odgovornost. Itak take zadeve veliko večino časa potekajo tako kot morajo, samo vseeno mi ne hodite jokat, če kaj potem ne bo delovalo.

Alzo, kupili ste si svoj novi ter bleščeči iPhone in ga ljubite. Apple dobavlja izjemne izdelke, a vedno ga z nekaj malenkostmi orenk poserjejo, da si potem vsi belimo glavo in razbijamo pohištvo. Eden izmed takih primerov je nalaganje sebi ljubih zvonenj tako za klice kot za sporočila (SMS). Sicer Apple ponuja izdelavo ringtone po želji, vendar le iz tistega komada, ki ste ga kupili prek iTunes, nato pa ŠE ENKRAT zaračunajo nek drobiž, da ti program pač melodijo po židovsko obreže ter zapelje na telefon. Ker takega molže NE PODPIRAMO, se je kmalu našla preprosta rešitev. No, seveda je kje tudi kakšen lažji postopek od spodaj opisanega, a jaz rad uporabljam preverjene, po možnosti zastonjske/odprtokodne programe, ne pa, recimo, raznih ringtone makerjev. In še opozorilo: za to postopanje morate imeti jailbrakean telefon (odklep/unlock ni pogoj). Če ne veste, kaj je jailbreak ali ga nočete izvesti na svojem iPhonu, se obrnite stran, prosim. Itak pa o tem obstaja grmada navodil, tukaj postopka ne bom še enkrat omenjal. Mogoče se postopek sprva zdi kompliciran, a vedite, da je kasneje potrebnih le okrog 5 klikov, dobite pa tudi dostop do drobovja iPhona, ki ga navsezadnje lahko uporabite kot zunanji disk.

Za uspešno izvedbo potrebujemo:

Namesto Filezille in Switcha lahko uporabite tudi svoje najljubše programe, vendar vedite, da mora FTP program podpirati varen SFTP protokol, pretvornik pa mora znati pretvoriti glasbo v .m4a in .aiff format. Nato v Cydii najdite OpenSSH (če ga še nimate nameščenega) in svoj FTP program nastavite tako, da pridete v drobovje iPhona. Nastavitve so sledeče (če FTP povzroča težave, je tu odličen vodič):

  • FTP naslov:  sftp://ip.vasega.iphona:22 (dvopičje in 22 pomenita port za protokol SFTP)
  • uporabnik: root
  • geslo: alpine

ZVONENJA ZA KLIC: V trebušček iPhona sedaj znate priti, sedaj je potrebno nastaviti le še datoteke na pravo mesto. Postopek se rahlo razlikuje za zvonenje za klice in za zvoke sporočil, a najprej prvo. Najdite željeno skladbo, ki jo skrajšajte na okrog 30 sekund, nato poženite Switch. Tjakaj naložite datoteko in za output spodaj izberite končnico .m4a ter pritisnite Convert. Še topli novi datoteki spremenite končnico v .m4r in odprite FileZillo, ki je povezana na iPhone. Z njo se odpravite v direktorij /Library/Ringtones in preprosto sem naložite pretvorjeno skladbo. Ta se takoj pojavi v nastavitvah zvonenja.

ZVOKI SPOROČIL: Tu priporočam, da najprej željeno datoteko skrajšate na okrog 5 sekund. Nato jo s programom Switch pretvorite v .aiff datoteko in končnico spremenite v .caf (Ja, Apple rad komplicira, jebiga). Nato se s FileZillo odpravite na telefon v mapo /System/Library/Audio/UISounds/. Tu nastane manjši problemček, ker po mojih izkušnjah iPhone prenese le 6 zvokov naenkrat v svoji bazi, kar je spet ena neumnost, ampak nič ne de. V tej mapi je veliko datotek, tiste, ki se nanašajo na zvoke sporočil, pa se imenujejo sms-received1.caf, torej od 1 do 6. Zatorej svojo pretvorjeno datoteko samo preimenujte npr. v sms-recieved6.caf ter jo naložite na telefon, staro pa prej zbrišite. Ko se boste odpravili v nastavitve zvoka sporočil, izberite zadnjo (verjetno Electronic) in telefon bo zaigral željeno melodijo. Zaenkrat še nisem našel načina, kako spraviti več kot 6 zvokov v bazo, ali kako jih preimenovati.

Za konec lahko predlagam le še dva zvoka, ki sta meni najbolj všeč:

  1. Prvi je SMS zvok, in sicer Mr. T, ki se zadere “Mail, motherfucker!”, ta zvok ste verjetno slišali v filmu Eurotrip
  2. Zadnji pa je Purple Lips – Purple Blocks – polminutni izseček omenjene skladbe pa služi za zvonenja za klic

Kdo se boji odprte kode?

Teden se je prevesil v kislo žlobudro postanega okusa, poleg tega nimam kaj pametnega za počet (beri popivanje in kasnejše vandaliziranje inventarja in/ali tihotapljenje prijateljev v kinodvorano … khm, zberi se!), zatorej sem preganjal dolgčas z brskanjem po spletnih straneh naših preljubih ministrstev. Ja, tudi to zna biti zabavno, saj nemalokrat naletim na kakšne nebuloze, ob katerih se prešerno nasmejim, včasih pak najdem tudi kaj koristnega, enkrat mi je nek podatek prav prišel celo na izpitu! Kak0r koli, danes bo govora o odprti kodi, o kateri sem že razmišljal. Nekje sredi januarja je novodobni poslanec Luka Juri načel temo o nepotrebni požrešnosti javne uprave glede računalniških programov (kako priročno za čas recesije, hehe). Da me ne bo kdo linčal – seveda ni prvi, žolčna debata se je razvila že na blogu bivšega ministra za razvoj Žiga Turka, a Juri je od poslancev prvi (vsaj zdi se mi tako), ki je konkretneje brcnil v osje gnezdo. In tako so trije poslanci – Luka Juri, Matevž Frangež, Dejan Levanič (vsi SD) – v Državnem zboru vložili naslednjo poslansko pobudo ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs:

Zadeva: Pisna poslanska pobuda

V skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem pisno poslansko pobudo v zvezi z izvedbo reforme državnih in javnih informacijskih sistemov, ki jo naslavljamo na ministrico za javno upravo go. Irmo Pavlinič Krebs .

S spoštovanjem!

dr. Luka Juri, poslanec Matevž Frangež, poslanec Dejan Levanič, poslanec
V prilogi:
– pisno poslanska pobuda

Ljubljana, 12. januar 2009
Poslanska pobuda ministrici za javno upravo

Spoštovana ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, spodaj podpisani poslanci dajemo pobudo, da skupaj z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pripravite nacionalni program za izvedbo reforme državnih in javnih informacijskih sistemov tako, da se opusti uporabo plačljivih, licenčnih programov in se preide na odprtokodne rešitve. Na trgu se namreč srečujemo z več programi, ki so po sposobnostih z vidika uporabnika zelo podobni, med njimi pa velja bistvena razlika. Eni produkti so narejeni na komercialni zasnovi, kjer je cilj prodati programsko rešitev in zaslužiti na njej. To do zaprti programi. Pri teh programih avtor odloča o ceni in o poteku razvoja. Drugi tip programske opreme je baziran na odprti kodi, kjer več nepovezanih razvijalcev snuje programsko opremo glede na potrebe uporabnikov. Prosti programi (zasnovani na odprti kodi) so, kakor ime pove, popolnoma brezplačni. Ker te programe razvijajo nepovezani posamezniki (ali podjetja), se le-ti dosti hitreje nadgrajujejo kot komercialne rešitve. In ob vsem tem so za uporabnika še vedno brezplačni. Namen prostih programov ni prodaja, ampak širjenje v javnosti zato, da bi lahko nato preko uporabniške izkušnje zadevo izboljševali ter ponujali storitve, kot so podpora in izobraževanje. Menimo, da bi prehod na odprtokodne rešitve pomenil velik prihranek finančnih sredstev, saj le za nakup programskih licenc državni zbor porabi po naših izračunih več kot pol milijona evrov. Prehod na odprtokodne rešitve sicer predstavlja določene stroške, saj je potrebno kot prvo izobraziti ljudi, ki vzdržujejo informacijske sisteme, nato pa še uporabnike. Ne glede na to je lahko celoten strošek še vedno nižji, kot strošek nakupa licenc za plačljive programe. Namreč, ko bi se ob prehodu enkrat izvedel prvi val izobraževanja, bi nato stalo približno enako ali se uporabnike nauči delati s plačljivimi programi, kot velja danes, ali pa z odprtokodnimi, kot bo – upamo – veljalo jutri. Ob tem pa gre poudariti tudi dejstvo, da bodo porabljena finančna sredstva v tem primeru večinoma ostala v Sloveniji, država bo torej hkrati privarčevala in odprla nova delovna mesta“. Med možnimi programskimi rešitvami, ki bi jih lahko hitro uvedli kot alternativo obstoječimi so spletni brskalnik Mozilla Firefox (namesto Internet Explorer), pisarniška orodja Open Office (namesto Microsoft Office), nadaljnji korak pa bi bil prehod iz programskega okolja Windows na Linux. Ker so predlagane alternative tudi dosti bolj varne z vidika širjenja virusov bi to posledično pomenilo prihranek tudi pri nakupu protivirusne programske opreme.

S spoštovanjem,

dr. Luka Juri, poslanec Matevž Frangež, poslanec Dejan Levanič, poslanec

Pobuda je na mestu in moram reči, da je za poslansko okolje kar pogumna (čeprav me malo spominja na epizodo The Economy Drive angleške nanizanke Yes Minister, priporočam ogled). Začuda je vlada premislila o tem vprašanju in 26. marca je na 19. redni seji izdala naslednje odgovore, ki si jih kar poglejmo lepo po vrsti:

1. Spletni brskalnik
MJU ne vidi težav pri uporabi drugih odprto kodnih brskalnikov za dostop do svetovnega spleta namesto Microsoftovega Internet Explorerja, ki je vključen v skupno licenco z Windowsi, kar pomeni, da tu ni nobenega prihranka. Uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij.

Sem mislil, da bomo na volitvah dobili vlado, ki bo vsaj polsposobna glede računalništva oziroma se ne bo sprenevedala pri odgovorih. Prvič,  Internet Explorer je z Windowsi zastonj toliko, kot je zaston 10-delni set Ped Shaper in pilico Nail Shine pri nakupu kompleta PedEgg in Tweeze. Upam, da me razumejo, da nekaj ni kar a priori v redu in zastonj, če je pač v paketu – verjetno licenca za operacijski sistem ni zastonj, kajne? Brez skrbi, da je tja vštet tudi Internet Explorer. Seveda pa njega neuporaba ne bo nič cenejša, a se z uporabo Firefoxa (ali Opere) znebijo mnogih varnostnih pomislekov, kar nas pripelje do druge točke. Tako golo zanašanje oziroma nevednost glede zanesljivosti Internet Explorerja je zaskrbljujoča. Grem stavit, da po celi javni upravi še vedno furajo različico 7, bolj radikalni celo šestico, ki je itak drek od dreka. Že po ogledu Acid3 testa se potrjuje ta teza. Gre za test upoštevanja standardov, ki jih Explorer gladko ne jebe.  In če brskalnik ne upošteva standardov, ga zamenjaš, ne? Napaka! Vso programsko opremo in razvoj aplikacij prirediš njemu, ha! Zatorej ni čudno, da po svetu mnogim programerjem preglavice povzroča dodatno programiranje POSEBEJ za Internet Explorerja, da bo tam ja vse lepo delalo.  Za primer: e-uprava in točka VEM sicer v nezahtevnem načinu dobro delujeta na čemer koli, kar ni IE, vendar na bolj sofisticiranih funkcijah gladko pokleknejo, ker je pač vse razvito v prid IE. Tak jebivetrni odnos še vnaprej sili birokratke in tajnice in šefete in sploh-vse-ki-nimajo-pojma-o-računalnikih, da še IE furajo kar naprej v nedogled. Vedno me zmrazi, ko v neki družbi vidim, da uporabljajo IE na dnevni osnovi. Zakaj potem, mislite, da ima najnovejši IE gumbek za združljivostni način, da pravilno prikazuje strani, narejene posebej za starejše IE? Pomislite.

2. Pisarniška orodja (OpenOffice.org)
MJU tudi ne nasprotuje uporabi OpenOffice.org oziroma njegovih inačic namesto Microsoft Office. Nekateri uporabniki že sedaj uporabljajo to rešitev. Skladno z mednarodnimi standardi, ki opredeljujejo formate za izmenjavo dokumentov, MJU pripravlja pobudo za določitev odprtega standarda ISO/IEC 26300:2006 »Open Document Format for Office Applications (Open Document) v 1.0« kot obveznega standarda za izmenjavo dokumentov znotraj državne uprave Republike Slovenije.

Nekaj koščkov zdrave pameti je še ostalo, vidim. Pohvalna poteza, da “pripravljajo” pobudo. Vsekakor napredek od “razmišljamo o”. Sploh si ne upam predstavljati, koliko bi prihranili, če bi Microsoftu odklopili sesek. Naj tudi za državljane uporabljajo le .odc standard, da mogoče še kdo razmisli o zamenjavi programov.

3. Operacijski sistem na delovnih postajah (LINUX)
Večjo težavo vidimo pri predlagani uvedbi operacijskega sistema LINUX na delovne postaje, kjer je sedaj večinoma v uporabi Microsoft Windows XP. Najprej gre tu za številne aplikacije, ki jih uporabljajo uporabniki v javni upravi, ki so napisane za delovanje v Microsoft Windows okolju. Nato je potrebno upoštevati dejstvi, da je v svetovnem merilu operacijski sistem Microsoft Windows prisoten v več kot 95% vseh delovnih postaj in da del strokovnjakov z informacijsko varnostnega področja meni, da Linux operacijski sistem še ni primeren za končnega uporabnika (vir SANS dec. 2008) zaradi preveč odprte kode in prevelike ranljivosti v primeru množične uporabe ter neustreznega znanja za uporabo le-tega. Pred zamenjavo operacijskega sistema na delovnih postajah je potrebno preveriti pravilnost delovanja vse obstoječe programske opreme v novem okolju, kar praviloma povzroči obsežne prilagoditve te programske opreme, ki so časovno in finančno lahko zelo zahtevne. Ker posamezne institucije v državni upravi RS nimajo enakih delovnih potreb in posledično istih informacijskih rešitev, je zato potrebno vsako institucijo obravnavati kot samostojen problem, kar pomeni velike zahteve tako po kadrih s ustreznim znanjem kot tudi po potrebnih finančnih sredstvih, pri čemer pa je potrebno posebno pozornost posvetiti nemotenemu delovanju posameznih institucij pri prehodu na novo okolje. Brez izvedbe pilotskih projektov v različnih delovnih okoljih pa ne moremo podati ocene trajanja in stroškov takega prehoda.

Aha, torej je odprta koda v OpenOffice.org dovolj dobra, odprta koda Linuxa pa ne? Ker? Prevelika ranljivost?! Halo? Dvomim, da teli kljukci vedo, kaj je odprta koda. Možnost vpogleda v kodo programa že samo po sebi zmanjšuje možnost ranljivosti, sama ranljivost se hitreje opazi, zaradi ogromne skupnosti “razvijalcev” pa se tudi hitro zakrpa. Neprimerno bolje od gigantov tipa MS in Apple, ki nekatere hrošče skrivajo oziroma zanje sploh ne vedo. OK, sam za zamenjavo Windowsev niti nisem zaradi kakšne hude pomanjkljivosti XPjev (s SP3 so prav hudi – Vista, jebi se). Problem je seveda v plačilu licenc, s katerimi nas Mali Mehki dobro obira. Poleg tega bi lahko z uvedbo Linuxa lahko spodbujali domače računalniške strokovnjake, ne pa da ves kapital odteka v Redmond. Glede “posebnosti” programske opreme je odgovor enak kot pri IEju: to je stvar izbire in enomandatne omejenosti vseh vlad, ki odpravljajo posledice namesto vzroka bolezni. Omenja sredstva (katera vse skrbijo) so verjetno bistveno manjša kot ministrstva zapravijo za licence npr. Windowsev. Vem, da jih skrbi kao “odsotnost podpore” pri Linux distribucijah, čeprav to sploh ni res. Za marsikatero težavico se rešitev najde še s pomočjo strica Googla, takisto obstajajo “plačljive” različice Linuxa (SUSE), ki zagotovo ne dosegajo vsote obstoječih licenc.

4. Odprta koda na strežniški infrastrukturi
Pri strežniški infrastrukturi, ki jo ponuja MJU v uporabo drugim uporabnikom v državni upravi, že sedaj v veliki meri uporabljamo inačice Linux operacijskega sistema. Kljub temu, da v veliki meri uporabljamo odprto kodni operacijski sistem za strežnike, MJU še vedno plačuje vzdrževanje programske opreme za te strežnike, saj le tako lahko zagotavljamo ustrezno podporo in nadgradnjo. V celoti vzeto pa so stroški nižji kot pri uporabi Microsoft Windows strežnikov. Poleg uporabe Linux okolja MJU vedno bolj uporablja tudi virtualno okolje ter tako bolje izkorišča strežniško infrastrukturo ter s tem znižuje stroške.

Še en contradictio in adiecto, za katerega razrešitev dam zrno popra iz domačega sira. Kar naenkrat priznajo dovoljšno zrelost Linuxa, da jim poganja strežnike. Ma nea ga seri. Normalno podpiram tako odločitev, v tej izjavi pa se tudi vidi, da se zavedajo nižjih stroškov napram Microsoftu. Za vzdrževanje je pa ja jasno, da plačujete. Si nekako ne predstavljam Pahorja/Erjavca/Jerovška, kako bi lezli po tleh, pretikali kable ter nadgrajevali kernel.

5. Varnost odprto kodnih sistemov

Dejstvo je, da je okolje Microsoft Windows bolj razširjeno in s tem tudi bolj zanimivo za avtorje nezaželene programske kode ter virusov, kar pa ne pomeni, da okolje Linux ni ranljivo. Nasprotno Linux okolje je lahko še bolj ranljivo, saj gre za odprto kodo, kjer je vsakomur dostopna izvorna koda, z širjenjem uporabe se veča tudi zanimanje za zlorabe tega sistema. Tako je zmotno razmišljanje, da smo z uporabo odprto kodnih rešitev varni pred virusi in škodljivo kodo.

Resno, kaj so želeli povedati s tem? Da vsak, ki kupi iMaca ali BlackBerryja, takoj potem leti domov, da ju formatira in nanju naloži Okna? A dej ga no lomt. Jasno, da nič ni 100% varno, a Linux je vseeno stopnjo varnejši od Polken. Je že kdo slišal za Confickerja? Jebeni virus, ki prizadane Okna od različice 2000 do najnovejše 7 (= razpon 9 let)??? Itak, lažje je sedeti na kupčku zaprte kode (za katero v principu niti ne veš, če je to tisto, za kar si plačal prodajalcu, ampak pustimo to) in čakaš, če bo veliki bvana opazil to napako, kamoli izdal kakšen popravek zanjo?! No, ja. Očitno je do pravega razpleta tega zapletenega vprašanja še kar nekaj (tople) vode ter prežvečenega papirja. Se pa vendarle nekaj premika, vsaj glede na stran COKS – Center odprte kode  Slovenije. Projekt celo podpira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, tako da uradniki nimajo nobenega izgovora več, da jim nihče ne pomaga pri odprtokodnem programju ter da je vse skupaj prezahtevno. Oh, široka obzorja in širjenje le-teh!

Prosimo te, usliši nas.

Precenimo cene

Kot že mnogi (geeki) veste, danes izide Firefox 3; praznujemo torej Firefox Download Day. Poleg izdaje nove različice zelo priljubljenega brskalnika, hočejo fantje in dekleta pri Mozilli hkrati podreti še svetovni rekord za največkrat prenešen program s spleta. Sodelujemo lahko vsi; le odpravite se na Firefoxovo spletno mesto in ga snemite, ko bo objavljen. Za rekord imamo 24 ur časa. Nam bo uspelo?

Ob tem dnevu sem malo pobrskal po disku in ugotovil, da sem v veliki meri presedlal na oprtokodno programje, ki je (zelo prikladno) še zastonj. Delo pa opravi enako ali bolje kot komercialni bratje. Pri vsem skupaj mi je všeč, da so programi pregledni, čisti, estetsko všečni, varni ter učinkoviti. Naj jih naštejem le nekaj:

Firefox
Prvi je hkrati najbolj samoumeven. Marsikateri prijateljček me bo postrani gledal, ker sem dolgo zagovarjal Opero. Ta je postala zastonj (vendar ne open source), hkrati je presenečala z zanimivimi inovacijami, kot so zavihki, mouse gestures, speed dial, bonbončki pri bookmarkih itd. Vendar iz nevemkaterega razloga se določene strani niso pravilno prikazovale, pa da jih jebeš. Zadnja kaplja čez rob je bilo vedna večja komercializacija, saj so se razni iskalniki in druge znamke nesramno širile v vse pore Opere. Posegel sem po Ognjeni lisici in ugotovil, da je dovolj dozorela, našel pa sem tudi vse vtičnike, ki so izkušnjo približali Operini in jo nadgradili. Nestrpno čakam na tretjo različico!

OpenOffice.org
Microsoft Office je standarden paket programov, ki se valja na vsakem računalniku in je tako samoumeven kot piratski Windowsi. Hkrati sem ugotovil, da ima na različnih računalnikih ta program od vseh največji razpon v različicah. Z leti je postal nastlan in preveč načičkan, kar je ponavadi razlog, da iščem nizkooktanske alternative. OpenOffice ponuja vse nadomestke za Word, PowerPoint, Excel, Access, hkrati pa ima še nekaj dodatnih, kot je program za (enostavno) pisanje (zapletenih) enačb. Nasploh pa zna odpreti vse datoteke Microsoftove Pisarne, ponuja pa tudi svoj format, ki je veliko manjši in učinkovitejši. Cela zbirka OpenOffice pa tehta le dobrih 100 MB, kar je pravo olajšanje proti zajetnosti Pisarne Malegamehkega.

ImgBurn
Izdelek za peke. Okroglih plastik, seveda. Odlično nadomesti konglomerata Nera in ostalo kompanijo. Je izjemno lahkokategorne pasme, obvlada pa vse, kar znajo veliki.

WinSCP
WinSCP je prikupen programček za preprosto stvar: FTP. Vem, da obstaja cela poplava teh programčkov, a WinSCP ima zelo pregledne menije, nekaj nadkulskih možnosti, predvsem pa podpira varen FTP, SFTP. Ker pri navadnem FTPju se vaše geslo prenaša kot navaden tekst, tako da ga malo bolj spretni komotlih pretrežejo, SFTP (Secure FTP) pa deluje na SSH principu.

Media Player Classic
Ali po domače: MPC. Resda komu ne bo sedel retro izgled, a naj vas to ne zavede. Super majhen in super zmogljiv programček odpihne vse ostale, sploh velikega bratranca Windows Media Playerja (Ja, VLan sem uporabljal nekaj časa, a je preveč lesen). Ponuja mnogo dodatkov in nastavitev, tako da postane njega uporaba res intuitivna. Za popoln uspeh priporočam, da snamete paket VSEH potrebnih kodekov CCCP in še dodatek, da boste lahko uživali ob podnapisih: vobSUB. MPC (ter tudi ostali našteti programi in dodatki) ne vsebujejo nikakršnih virusov, spywarea in podobnih sranj, zato so izjemno prijazni do uporabnika ter popolnoma transparentni.

7-Zip
Program za stiskanje datotek. Obvlada vse znane in manj znane formate (zip, rar, tar, tar.gz, iso, gzip, … ) dodaja pa še svojega, 7z. Slovi po hitrosti, zanesljivosti in varnosti. Sploh pa vam ne bo več treba iskati serijski številk za WinRAR po sveži namestitvi Oken po sumljivih spletnih straneh.

pidgin
Do nedavnega znan pod imenom GAIM. Minimalistični večsporočilnik, ki v enem oknu združuje vse protokole za pogovor, ki si jih lahko zamislite. Tako imate lahko v enem okenčku vse prijatelje, ki uporabljajo MSN, AIM, ICQ, IRC, Yahoo!, Google Talk, XMPP, Zephyr, QQ, Silc, Bonjour in v nedogled. Če lahko shajate brez video in slišeo pogovorov, si ga le namestite, drugače pa presedlajte na Skype.

GIMP
Po mojem mnenju edini program, ki lahko konkurira Photoshopu. Sicer ga na nekaterih področjih Fotoštacuna še vedno nadmudri, vendar slednja stane krepko čez tisočaka. Poleg tega ga rad nameščam prijateljem, ki potrebujejo program za urejanje bitnih slik, vendar se ustrašijo glomaznosti PSja.

Inkscape
Podobno kot zgoraj, le da ta nadomešča Illustratorja/Corel DRAW. Takenako zmore vse, kar delajo veliki, in ljubiteljskim vektorskim oblikovalcem bo več kot zadoščal.

CamStudio
Že ime pove vse: free screen recording software. Program, ki zajame vse, kar počnete v Oknih. Finesno nastavite kodeke za video in slišeo, označite del zaslona, za katerega hočete, da ga CamStudio posname, ter stisnite velik rdeč gumbk. Voila, AVI/SWF je tu!

µTorrent
Dvomim, da sploh kdo tega ne pozna. Najbolj priljubljen programček za snemanje komunističnih vsebin z interneta po bittorrent protokolu. Ali pa novih izdaj Linuxa. Za piko na j pa tehta le 200KB! Noro.

Tako, to je skoraj popoln seznam mojih omiljenih programov. Prehod na zastonjske in odprtokodne programe je bil skorajda samoumeven, ko so se tako razvili, da parirajo večjim komercialnim projektom. Z vsemi sem izredno zadovoljen; priporočam, da kakšnega preizkusite tudi vi in izkusite lepote odprte kode!