Posodobitev routerja Asus WL-500G Deluxe z DD-WRT

Nikarte jokati od zgornjih okrajšav in tujk! Router, predvidevam, da veste, kaj je. Če ne, si preberite tu. Dotičnega Asusa WL-500G Deluxe sem dobil kakšnih 5 let nazaj in z njim najprej nisem bil zadovoljen. Ko je leta 2003 v dom prišel ADSL, se je z njim namnožilo tudi število (prenosnih) računalnikov v hiši in usmerjevalnik je bila edina izbira. Na moje presenečenje so ga mati nekega dne meni nič, tebi brezžično omrežje, prinesli domov, češ, da je nek sodelavec rekel, da je to super mašina. Seveda nisem imel pojma, kako deluje brezžično omrežje, kaj so tiste okrajšave, kako naj mi zopet normalno delajo P2P omrežja. Hkrati se je velikokrat obesil (pod težo česar koli že), zatorej sem ga kar nekaj časa imel izklopljenega. Ko so se povečale težnje za brezžični dostop, sem ga bil primoran namestiti nazaj. Zakopal sem se  v navodila ter razne nasvete na internetu in naposled sem le dojel celo sliko teh čudnih omrežij in kako vse skupaj sploh deluje. Ker ta Asus ni mlačna juha (Broadcom 5365 čip pri 200 Mhz, 32 MB, 4 MB flash, 2 USB 2.0 priključka), se mi je nekako čudno zdelo, da dela tako nestabilno. Kasneje mi gospod internet razodene, da je strojna oprema odlična, a zasrali so programski del. Hja, te pa nič! Za silo sem ga pokrpal, da je vsem po hiši delal internet, a težave so bile še vedno s P2P omrežji, da raznih (starejših) igre na omenjam. Nato pa sem okrog letošnjega novega leta izvohal zanimiv program, DD-WRT imenovan.

Ne da je to kaj novega, na sceni je že nekaj let (sprva sicer samo za Linksys) in tudi drugih tekmovalcev ne manjka (OpenWRT, Tomato …). Šele pred nedavnim se je DD-WRT dovolj razpasel, da podpira malo morje različnih routerjev z Broadcom čipom (seznam združljivih naprav tukaj). DD-WRT je v bistvu zelo kompaktena distribucija Linuxa, ki vso vašo železnino končno naredi uporabno. Sem misli, da je bilo, kar je Asus ponujal, vse, a se šele sedaj zavedam, kako zanič je bilo prvotno programje. Z odlično strojno opremo in pridodanim Linuxom Asus res postane prava zverina, ki predvsem naredi, kar ji rečeš, in je hkrati še neprebojno stabilna. Nikoli mi ne bo jasno, zakaj na tako dobro železnino tlačijo tako zanič programsko opremo? Kakor koli, DD-WRT je odlična izbira, če vas heca router ter bi ga radi ponesli v nove višave. Najljubše možnosti na novi opremi: VNP; Port Forwarding, ki dejansko odpira porte; SSH ter SCP dostop preko konzole; stabilnost; možnost nastavljanja števila povezav, da se zaradi P2P router ne obesi ter izboljšana brezžičnost. Spodaj sledijo navodila, kako namestiti DD-WRT na Asusa in še nekaj slik.

Za začetek potrebujete starejšo različico DD-WRT, da pripravite podlago za najnovejšo, ker slednjo ne morete ‘direktno’ posneti na router. Snemite si torej staro in novo različico. Postopek:

  1. Prijavite se v svoj router, za katerega je najbolje, da je povezan z računalnikom preko LAN kabla (brezžičnost zna povzročati težave, lahko umre med flashanjem in zabave bo konec), ter se odpravite do postavke System Setup -> Firmware Upgrade
  2. Ker zaenkrat Asus sprejema le .TRX datoteke, izberite starejšo različico (ki ste jo prej dolpotegnili) in jo naložite na router. Počakajte, da se zadeva prebudi v novi srajčki.
  3. Ko ste končno v DD-WRT, se odpravite na Administration -> Firmware Upgrade in naložite novo različico (končnica .BIN) ter počakajte, da se zadeva preobuje.
  4. Čestitke! Ste ponosni lastnik nabildanega routerja, ki vas ne bo pustil več na cedilu. Za vprašanje se oglasite v komentarjih.

Star vmesnik Asus WL-500G DeluxeDD-WRT na Asus WL-500G Deluxe

Uvoz certifikata v Opero 9.5+

Če ste v zadnjem času poskušali v Opero 9.5 in novejše uvoziti certifikat (SIGEN-CA ipd.), ker potrebujete dostop do spletne banke ali kaj podobnega, ste zelo verjetno naleteli na težavo, da vam Opera zavrne uvoz, čeprav je certifikat brez napak, hkrati je pravilno tudi geslo. Tako je, s certifikatom ni nič narobe, le Opera ne podpira več nizkih enkripcij, zato zavrne certifikat. RC2-40 oziroma 40 bitna enkripcija je stvar preteklosti in ni več varna sploh. Obstaja nekaj rešitev za ta problem.

Prva možnost je, da certifikat uvozite v starejšo različico Opere (npr. 9.27) in ga izvozite z močnejšo enkripcijo – tak bi v novejših Operah moral delovati.

Druga možnost je, da ponovite postopek, vendar pri tem uporabite FireFox, vendar je tole rahlo nesmiselna rešitev.

Tretja in hkrati najzanesljivešja rešitev se poslužuje programčka openssl, ki si ga snamete tu. Postopek je sledeč:

  1. Namestite OpenSSL in v podmapo /bin/ premaknite še vaš certifikat (končnica .p12)
  2. Poženite openssl.exe in napišite ukaz pkcs12 -in ime_certifikata.p12 -out certkey.pem -nodes -clcerts
  3. Program ustvari datoteko certkey.pem. V program vpišite še: pkcs12 -export -in certkey.pem -inkey certkey.pem -descert -out b.p12
  4. Dobite še en nov filetek, b.p12, ki je sedaj pripravljen certifikat za uvoz v novo Opero. Lahko ga preimenujete po lastni želji.

Za vsakim dežjem posije sonce

Čeprav nas zadnje dni pere kot na sodni dan, Kamničanom pa odnaša strehe. Kakor koli.

Po vsaki težavi, ki mi jo povzroči programje, najdem neko boljšo alternativo in si rečem, da se mi to ne bo ponovilo. Konkretno govorim o WordPressu, s katerim sem imel že kar nekaj težav – preletite značko WordPress. Še največkrat mi nagajajo srajčke in tudi tokrat ni nič drugače.

Na začetku sem preizkušal raznorazne srajčke, nato sem se za nekaj časa ustalil pri fUnique, ki jo je sešil Fredrik Fahlstad. Do njega sem se dokopal zaradi Jonasa, saj jih je slednji nekaj kupil od Fahlstada. Sredi lanske vročine sem se odločil za prenovo v bolj hladne barve in namotal sem prav tako Fahlstadovo srajčko Freedom Blue. Služila mi je dobro; imela je vse, kar sem potreboval ter ni bila nastlana, saj je štos v vsebini bloga, ne v načičkanosti izlgeda le-tega. Zaradi podhranjenosti sem potreboval kopico vtičnikov, pa še widgeti so me nekaj hecali, zato sem nevemtočnokdaj naložil mastodonta K2. Je več kot samo izgled za blog, saj ponuja še nekaj vtičnikov kar priročno nameščenih v samo jedro, tako da odpade razno praskanje po PHPju in slično.

Vsa ta naphanost vendarle ima ceno, kajti srajčka se je ob skoraj vsaki posodobitvi WordPressa sesula sama vase. Najprej ji ni dišal 2.5, ta teden je podlegla novim čarom 2.6. K2 vsebuje nek jako napreden sistem urejanja stranskih stolpcev, ki je jasen samo njihovim avtorjem. Zaradi tega ima ob vsaki posodobitvi WordPressa z njim težave, avtorji pa jih odpravljajo huronsko počasi. Za usposobitev za delovanje z 2.5 so porabili dober mesec. Tako dolgo preprosto ne moreš čakati z luknjastim WordPressom, zatorej je ta teden padla odločitev za prehod na nov, manj problematičen izgled. Izbral sem si očem prijetno, minimalistično ter polno funkcionalno srajčko Paalam, avtorja Sadisha Balasubramaniana. Ponuja vse, kar potrebujem, hkrati je še neznansko lepa. Sedaj se skupaj vsedimo v krog in zmolimo, da mi bo dolgo ter dobro služila, v slabem in v dobrem.

Včeraj sem dokončal dolgo pričakovano About stran, najdete jo v zgornjem izbirniku pod imenom O tem in onem. Upam, da izveste kaj zanimivega/uporabnega 🙂