Turki so v deželi že

Je naslov učbenika o turških vpadih na slovensko ozemlje avtorja Vaska Simonitija. In vedno ko mi na misel pride multurni kinister, začnem premišljevati o kakšni temi, povezani s kulturo. Danes se bom zapičil v našo ljubo slovenščino in pravopis, ali bolje rečeno, v njuno mrcvarjenje.

Začnimo s hrano. Zdravo. Oljčno olje. Bolj butaste besede še nisem slišal. Tako kot je samo olje postalo zelo fancy – skoraj art – ko ga je nehigienično na rukolo in parmezan zlival Jamie Oliver. In prav tako je kar naenkrat postalo kunštno poimenovati ga OLJČNO. Gremo počasi: poznamo drevo, ki meji na grm, Olea europaea, torej OLJKA. Na njej rastejo plodovi, ki se imenujejo v slovenščini OLIVE. Torej z metodo indukcije ugotovimo, da je logično poimenovanje OLIVNO jebeno OLJE. Predvsem zato, ker gre v stiskalnico slastna oliva, ne pa samo drevo – oljka. Resda SSKJ dovoljuje oba izraza, vendar je oljčno povsem redundanten. Sploh zato ker nekateri avtorji SSKJa predlagajo besedo razpočnica za žemljo. Mhm.

Drug del, kjer so neznanske težave, pa so preglasi ali po domače umlauti. Pri pisanju ponavadi ni opaziti kakšnih posebnosti, le na Svetu na Kanalu A bodo očitno morali po hitrem postopku nadgraditi kodiranje na UTF-8 ali spremeniti font, saj priimke z ü-jem pišejo kot ue, čeprav je pa res, da Slavoj Žižek v tujini vedno ostane brez strešic (nad glavo). Zaplete se pri izgovorjavi.

Konec lanskega leta smo dobili tretjega predsednika republike, Danila Türka, ki je zmagal z veliko razliko. A še dandanes se najde kdo (največ jih je v 24ur na POP TV), ki jim je težko našobiti ustnice za črko u in pri tem izgovoriti i. Vse prevečkrat pa se sliši zaničevalni Tirk, nepoboljšljivi mu pravijo kar Turk (Zmago Padalec PRESS). Podobno usodo doživlja trenutni predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. Ta je največkrat prekrščen v Poteringa ali Peteringa. Pa saj je isto, kdo bi se sploh sekiral!

Po težki lekciji se vedno prileže sprostitev/zabava, zato si poglejte, kako novega predsednika Türka dojemata legendi, Ivan in Miro Serpentinšek, pardon, Serppentinschäck.

Grmiček je v hiši

No, skorajda. Po mesecih ugibanja in podajanja dezinformacij v javnost smo le izvedeli, da se k nam prisvaljka danes ob 20.50 z Zračno Silo 1. Medtem pa je tajnim agentom načrte zrušila Laura Bush in kvazi nenapovedano včeraj priletela neposredno iz Afganistana.

George Bush se očigledno vrača po legendarnem obisku iz leta 2001, ko je takrat sam zrušil načrte tajnim agentom ter v Slovaško Slovenijo(!) na kavo z mlekom povabil Vladimirja Putina. V zvezi s tem je zelo zanimiv članek Marcela Štefančiča mlajšega, ko postavi hipotezo, kako je Jurij pred prvim obiskom mrzil Putina, po končani ceremoniji, pa Bush izjavi, da se mu je zazrl v dušo in spoznal, da je v bistvu dober človek. Seveda, ker naj bi ga naučil, kako naj ustvari teroriste ter iz te situacije izpelje formulo za obsedeno stanje, doktrino šoka, kjer si bo kasneje lahko marsikaj privoščil. Češ, pusti Putinu, naj sam obdeluje svoje teroriste, ti pa iznajdi svoje in ljudstvo ti bo jedlo iz roke. V kateri je RFID čip.

In tudi danes je Slovenija ritolizniško v podobnem stanju. Okrog Brda so delno postavili dodatno ograjo, zrak poleg naših varujejo še ameriške rakete, palicaji hlastno pregledujejo naključne avtomobile na Resljevi, z ogledalcem špegajo pod kikle tovornjake za bombe, cesto iz Kranja proti Medvodam nadzorujejo vojaki (žal, še ne v Patriah), kleni tajni agentje brez vratu s sončnimi očali nervozno tiščijo ljudi z ulice, na Pučniku se promet ne sme ustavljati, kuharji mrzlično nabirajo mak, ki bo končal v prekmurski sladici pri visokih gostih.
Kaj se bo izcimilo iz vrha EU-ZDA, verjetno vemo vsi. Veliko trepljanja po ramenih, mogoče pade celo kakšna deklaracija, bogsigavedi kakšnega asa ima Dimitrij Rupel v rokavu. Nato pa bo častna delegacija popakirala kovčke in se čim prej narisala v Obljubljeni deželi, kjer bodo vnučkom razlagali o dogodivščinah iz Slavonije. Vse je odlično sklenil Štefančič v svojem članku:

Mislite, da boste preživeli dan z Bushem? Ne, motite se: z njim boste preživeli življenje! Mislite, da bo obsedenega stanja konec, ko bo odšel? Da ga bo konec, ko bo konec njegove vladavine? Ne pozabite, logiko obsedenega stanja so kupili vsi.

Za konec lahko le izrazim upanje, da me ne bodo zaprli kot terorista in me mučili z kontroverznimi prepričevalnimi metodami. Samo spomnite se, kako je Busha neposredno ogrozil, ga razorožil in pritisnil ob zid z elektronskim pismom Sluga leta 2001!

To je štirifazni tok

… je nekaj, kar ne obstaja, pravi ata Serpentinšek. Kot že veste vsi, razen sirote Jerice, se z današnjim dnem nadaljuje podebiljevanje podebiljenih. Začel se je največja žalitev za zdravo pamet vseh časov, большой брат1. Še bolj povprečen, še bolj navaden in še bolj poneumljajoč kot kdaj koli prej. To nazorno pokaže že izbira kandidatov, da tistega predhodnega castinga sploh ne omenjam. Prisilil sem se, da sem danes ta presežek televizijske umetnosti gledal urico in pol, s tem da sem stalno padal v spanec in je bila moja možganska aktivnost manjša, kot če bi gledal pšenico. Za packa dneva razglašam Gačanoviča s spermo in neslanimi spolnimi šalami, za uspeh dneva pa vsekakor očitno vsem nevidne stopnice sredi studia, kjer se vsaka kandidatka konjsko spodtakne in si s tem uniči še zadnjo merico ugleda. No, seveda ne dvomim, da bo šov zopet podrl vse rekorde, vsekakor jih je že z obljubljeno nagrado. 1000 bruseljčanov na dan se za zmagovalca ne sliši slabo, medtem ko lahko vsi ostali samo pokadijo penis in si zaradi jeze/razočaranosti za vzgled vzamejo Britney Spears pri frizerju. Še vedno mi ne bo nikoli jasno, kako je nekdo lahko tako umsko izzvan, da se prostovoljno pusti za jebenih 92 dni zapreti v neko kao provizorično hišo, ki je itak le olepšana proizvodna hala. Pri tem pa trpi kršitve osnovnih (ustavnih) pravic, kot so gibanje, obveščenost, komuniciranje, spodobno življenje. Biti zaprt v zelo izvirno oblikovani škatli s tropom primitivcev, živeti ob mrzli vodi in instant paštah (ker ima itak vsak dve levi roki oziroma štiri desne noge), pri tem pa se izolirati od dnevnega dogajanja in zapovrh izpolnjevati horentno redundantne naloge samo zato, da ti potem kot kuri na farmi vržejo priboljšek v skledo, je seveda toliko zanimivo kot gledanje filmov danskih avantgardnih umetnikov, ki posnamejo enoten šesturen kader o zorenju malin. Nato lahko kot zmagovalec vzameš svojo kepico iztrebka ter jo sotekmovalcu vehementno razmažeš čez betico, pri tem pa se živalsko dereš: “Who’s the fool now, biotch?!”. Ja, vse za svojih pet minut slave. In kot ugotavlja neka prijavljena, bo to odlična odskočna deska za medijsko prepoznavnost. Seveda, če je tvoj cilj postati poulična cipa. Sploh sem pa vesel za tistega poklicnega gasilca, ki bo slavo izkoristil zato, da bo doma štartal kmečki turizem. Evo Vam idejo za Kmetijo 2. Upam le, da mu bo na koncu ostalo še za kakšen silikonski parček! Ane, Osenarca (ki je sicer pregrešna misel vsakega moškega, a le dokler ima zaprta usta, zato predlagam, da ostane pri poziranju)? To ti je sodobna družba, kot v filmu spodaj ugotavlja starosta Ivan Serpentinšek. Oglejte si ga v celoti, nato pa sledijo nasveti za … šoping!

  1. Nalašč jim ne delam prometa, reklame in povezav. []