Categories
Fotografija Ustvarjalnost

Schmuck

Kaj se naredi, ko se dobi prvo resno plačo? Valda, vse zagoniš za foto opremo, jebeš varčevanje. No, ne da sem postal milijonar, nabavil sem drugi fleš, barvne filter in Lastolite Ezybox. Vse se je popolnoma skladalo, saj me je le nekaj dni zatem Anja Kert prosila, če bi pofotkali njen nakit. Zelo preprosta zadeva, bolj nežno in zasanjano, poudarek na nakitu, kar v lokalnem KUDu (spet; počasi moram res najti kaj novega :)). Anja se je zmenila še z dvema profesionalkama pred kamero, Katarino Štamulak ter Anito Tarle.

Delo z njima je pravi užitek; sami sta že izkušeni v poziranju in zato vedno zadaneta odlično pozo, popravki so redki in malenkostni. Takoj sta se vživeli v koncept tega fotografiranja, kar pa se pozna na fotkah, saj so ene boljših. Več preglavic sem kajpak imel z lučjo. Z dvema viroma še nisem nikoli delal, dodatno so me zaposlili še barvni filtri. Potrebnih je bilo veliko poskusov, da smo ujeli želen efekt. Upam, da se s časom in izkušnjami to ponavljanje zmanjša, ker sem bil že malo jezen, da ne bom preveč stal za flešem kot za fotoaparatom.

Ampak. Torej. Se je izplačalo. Anja izdeluje prav poseben nakit, z dušo ter smislom za podrobnosti. Zato ne morem drugega, kot priporočiti, da jo pobarate za kakšen fin kos nakita; z veseljem ga bo prodala.

Categories
Čas-opis Fotografija Visoko

Cipaste maškare

Najprej vesela novička: poleg tega, da je Petra Majdič spektakularno osvojila medaljo, je bil prejšnji zapis dvestoti po vrsti, kar je svojevrsten dosežek! Sicer se dvestotka proti tisoč in nekaj na Twitterju ne sliši veliko, vendar gre v ta blog neprimerno več truda ino časa1. Sedaj pa resnejše teme: pust/maškare/staropoganska vraževerja. Za pusta se že dolgo nisem napravil, a letos so me prijatelji le prepričali, da naj grem z njimi vun. Hitro sem pobrskal po fotrovi garderobi ter skupaj navrgel elemente za Ivana Serpentinška. Modri delovni kombinezon, karirasta srajca, gozdarski čevlji, meter, rdeč svinčnik, ošiljen z nožem, kapa ter očala za švasanje. Z glasom in imitacijo nisem pretiraval, sem itak izpadel že dovolj fotrsko.

Ipak me vsako leto preseneča, zakaj se toliko moških preoblači v ženske. Pri nas ni bilo nič drugače, dva brancina sta se hotela preizkusiti v nežnejšem spolu. Na koncu sta ugotovila, da so ženske v bistvu prave junakinje. Nedrček te tišči, s petkami si zvijaš gležnje, zaradi miniča in najlonk ti svinjsko mrzlo piha v rodila, ličila ti neprodušno zaprejo kožo in zato se potiš. Vsa čast, punce! Ker tipi nismo vešči ličenja sploh, smo se odpravili v Škofjo Loko h kolegici vizažistki po pomoč. Prvega je namazala zelo elegantno, druga cipa si je zaslužila le tri poteze s čopičem in krivo šminko, jaz pa sem vmes lepo prožil ter preizkušal novo igračko SB-900. Gostiteljica se je preobrazila v zebro (čeprav me je sprva spominjala na člana skupine KISS), še druga spremljevalka pa je predstavljala karto as (poker face PRESS). Skoraj naslednjega dne smo le odpeketali v Kranj, kjer smo se naguzili v Planetu Tuš. Gužva je bila nepopisna, a smo zaradi prijateljev k sreči dobili vsaj sedišča. Za kamor drugam itak ni bilo; preveč naroda! Fotografije sledijo po naslednjem kliku

  1. Če koga zanima, je stoti zapis tukajle []