Elektroakustični pršut

Takole sem oni dan preletaval arhiv starih filmčkov iz oddaje Radio Ga-Ga in sem naletel na tistega, ko Ivan Serpentinšek govori o ozvočevanju štal (še prej pa mastno užali Salome: najprej se odloč as baba as dec pol boš pa govoriVO!). Film si oglejte spodaj; govori pa o tem, kako je Ivan že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ozvočeval hleve (Milkin je bil med prvimi!). Z 12 wattnim zvočnikom je že takrat ustvaril Dolby Surround, in sicer tako da je Srečo Katona držal zvočnik ter tekal po hlevu, da je bil zvok vse prisoten. Od takrat izvira tudi geografsko zaščiteno poreklo pršuta, ki je na zvoku sušen (za pojasnila glej film). Serpentinšek razlaga, da je preizkusil glasbo od Ivana Brahmsa iz Kungote, prek Globokarja, Matičiča, Štajerskih 7, do Avsenika, Slaka in Fantov z vsemi vetrovi z vseh vetrov, a z nobenim ni dosegel večjega uspeha. Posrečilo se mu je šele z elektroakustiko Bora Turela.

Najprej sem mislil, da se Šarec šali in da je tega Turela sam ustvaril v svoji glavi. Nato sem za hec povprašal strica Googla, ki mi je povedal, da je to znan slovenski (avantgardni) skladatelj. Ker mi je taka glasba blizu, sem poiskal po raznih trgovinah, kje bi se dalo kupiti kaj njegovih del. Ker nisem našel nikjer čisto nič (dela so že “stara” in tudi pretiranega povpraševanja si ne morem predstavljati), sem gospodu poslal prijazno e-pošto, da ga pobaram, če on kaj ve, kje bi se dalo kaj materiala dobiti. Odgovoril je, da ima Aedona in Brez hitrosti brez hrupa doma in da mi jih podari, le če povem naslov! Noro. Očitno imam pri glasbenikih vedno srečo; se še spomnite glede K4 Formata 07? Edinole Zvočne pripovedi bom moral lastnoročno poiskati – najverjetneje v Muzikalijah na Trgu francoske revolucije 6. In ko sem že pri tem – note to self: v knjižnici Otona Župančiča si izposodi Oscilacije v ateljeju! Turelova glasba je fenomenalna, seveda, če ti je tak stil všeč. Eksperimentalno, atonalno, naravno, sveže. Pridodajam še nekaj sličic in seznam glasbe.

AEDON

Instrument And Tape / Instrument in trak – CD 1

  1. The Endless Loop – For Flute And Tape / Nedokončana zanka (1983)
  2. The Spiral – For Piano, Tape And Live Electronics / Spirala (1986)
  3. From The Trunk Of The Trumpet – For Trumpet And Tape / Iz trupa trombe (1988)
  4. The Intermediary Spaces – For Recorders And Tape / Vmesni prostori (2003)

Ars Acustica, Radio Art – CD 2

  1. The Lands Of Lost Sounds / Dežele izgubljenih zvokov (2002)
  2. Between Words And Silence / Med besedami in tišino (2002)
  3. The Requiem / Rekviem (1992)

BREZ HITROSTI BREZ HRUPA / BEYOND NOISE AND HASTE (SOUND LANDSCAPES)

  1. Štirje letni časi
  2. Intermezzo 1
  3. Sonotranjosti
  4. Intermezzo 2
  5. Etuda za requiem

Turki so v deželi že

Je naslov učbenika o turških vpadih na slovensko ozemlje avtorja Vaska Simonitija. In vedno ko mi na misel pride multurni kinister, začnem premišljevati o kakšni temi, povezani s kulturo. Danes se bom zapičil v našo ljubo slovenščino in pravopis, ali bolje rečeno, v njuno mrcvarjenje.

Začnimo s hrano. Zdravo. Oljčno olje. Bolj butaste besede še nisem slišal. Tako kot je samo olje postalo zelo fancy – skoraj art – ko ga je nehigienično na rukolo in parmezan zlival Jamie Oliver. In prav tako je kar naenkrat postalo kunštno poimenovati ga OLJČNO. Gremo počasi: poznamo drevo, ki meji na grm, Olea europaea, torej OLJKA. Na njej rastejo plodovi, ki se imenujejo v slovenščini OLIVE. Torej z metodo indukcije ugotovimo, da je logično poimenovanje OLIVNO jebeno OLJE. Predvsem zato, ker gre v stiskalnico slastna oliva, ne pa samo drevo – oljka. Resda SSKJ dovoljuje oba izraza, vendar je oljčno povsem redundanten. Sploh zato ker nekateri avtorji SSKJa predlagajo besedo razpočnica za žemljo. Mhm.

Drug del, kjer so neznanske težave, pa so preglasi ali po domače umlauti. Pri pisanju ponavadi ni opaziti kakšnih posebnosti, le na Svetu na Kanalu A bodo očitno morali po hitrem postopku nadgraditi kodiranje na UTF-8 ali spremeniti font, saj priimke z ü-jem pišejo kot ue, čeprav je pa res, da Slavoj Žižek v tujini vedno ostane brez strešic (nad glavo). Zaplete se pri izgovorjavi.

Konec lanskega leta smo dobili tretjega predsednika republike, Danila Türka, ki je zmagal z veliko razliko. A še dandanes se najde kdo (največ jih je v 24ur na POP TV), ki jim je težko našobiti ustnice za črko u in pri tem izgovoriti i. Vse prevečkrat pa se sliši zaničevalni Tirk, nepoboljšljivi mu pravijo kar Turk (Zmago Padalec PRESS). Podobno usodo doživlja trenutni predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. Ta je največkrat prekrščen v Poteringa ali Peteringa. Pa saj je isto, kdo bi se sploh sekiral!

Po težki lekciji se vedno prileže sprostitev/zabava, zato si poglejte, kako novega predsednika Türka dojemata legendi, Ivan in Miro Serpentinšek, pardon, Serppentinschäck.

Grmiček je v hiši

No, skorajda. Po mesecih ugibanja in podajanja dezinformacij v javnost smo le izvedeli, da se k nam prisvaljka danes ob 20.50 z Zračno Silo 1. Medtem pa je tajnim agentom načrte zrušila Laura Bush in kvazi nenapovedano včeraj priletela neposredno iz Afganistana.

George Bush se očigledno vrača po legendarnem obisku iz leta 2001, ko je takrat sam zrušil načrte tajnim agentom ter v Slovaško Slovenijo(!) na kavo z mlekom povabil Vladimirja Putina. V zvezi s tem je zelo zanimiv članek Marcela Štefančiča mlajšega, ko postavi hipotezo, kako je Jurij pred prvim obiskom mrzil Putina, po končani ceremoniji, pa Bush izjavi, da se mu je zazrl v dušo in spoznal, da je v bistvu dober človek. Seveda, ker naj bi ga naučil, kako naj ustvari teroriste ter iz te situacije izpelje formulo za obsedeno stanje, doktrino šoka, kjer si bo kasneje lahko marsikaj privoščil. Češ, pusti Putinu, naj sam obdeluje svoje teroriste, ti pa iznajdi svoje in ljudstvo ti bo jedlo iz roke. V kateri je RFID čip.

In tudi danes je Slovenija ritolizniško v podobnem stanju. Okrog Brda so delno postavili dodatno ograjo, zrak poleg naših varujejo še ameriške rakete, palicaji hlastno pregledujejo naključne avtomobile na Resljevi, z ogledalcem špegajo pod kikle tovornjake za bombe, cesto iz Kranja proti Medvodam nadzorujejo vojaki (žal, še ne v Patriah), kleni tajni agentje brez vratu s sončnimi očali nervozno tiščijo ljudi z ulice, na Pučniku se promet ne sme ustavljati, kuharji mrzlično nabirajo mak, ki bo končal v prekmurski sladici pri visokih gostih.
Kaj se bo izcimilo iz vrha EU-ZDA, verjetno vemo vsi. Veliko trepljanja po ramenih, mogoče pade celo kakšna deklaracija, bogsigavedi kakšnega asa ima Dimitrij Rupel v rokavu. Nato pa bo častna delegacija popakirala kovčke in se čim prej narisala v Obljubljeni deželi, kjer bodo vnučkom razlagali o dogodivščinah iz Slavonije. Vse je odlično sklenil Štefančič v svojem članku:

Mislite, da boste preživeli dan z Bushem? Ne, motite se: z njim boste preživeli življenje! Mislite, da bo obsedenega stanja konec, ko bo odšel? Da ga bo konec, ko bo konec njegove vladavine? Ne pozabite, logiko obsedenega stanja so kupili vsi.

Za konec lahko le izrazim upanje, da me ne bodo zaprli kot terorista in me mučili z kontroverznimi prepričevalnimi metodami. Samo spomnite se, kako je Busha neposredno ogrozil, ga razorožil in pritisnil ob zid z elektronskim pismom Sluga leta 2001!