Britney Spears

Ne, nisem se čez noč spreobrnil in postal ljubitelj njene glasbe ali njene obrite. Glave. Tudi mi dedek Mraz ni prinesel najnovejšega albuma ali igrico Britney Spears 2: Shaven Heaven. Bolj zanimiva je koreografija nastopov, ki ji jo pedenajo sile kontinuitete iz ozadja. Na YouTubu je kar nekaj teh posnetkov, nalimam pa Vam na čast dva, ki se mi zdita izjemno posrečena in dodelana. Enjoi

V sobi sta dve

Nedavno je revija Vikend podelila svoje nagrade, Gonge. V dotični prilogi sem prebral, da je bilo kar pestro in malo sem pogrešal, da ni bilo vse skupaj predvajano na televiziji. A sem na srečo odkril izsek iz podelitve na Studio Delu. Fantastičen je bil v vmesnih sekvencah Jure Godler, a dokonca je caroval Lado Bizovičar z razcepljeno osebnostjo. Priporočam ogled Josipe Lisac in Jana Plestenjaka:

Razlog z žurom

Moj drugič, Urošev četrtič (od tega tretjič v Tivoliju1, prvič je imel kar v stari Ljubljani). Zopet je bilo noro-fenomenalno-fantastično, vsaj kar se muzike tiče. Uroš je napolnil ubogo sprehajališče, nato ga pripravil do ekstatičnega skakanja in plesanja, da smo iz bližnje hoste pregnali še zadnje znake divjadi. Vendar, kot veste, brez napak ne gre.

Prva graja leti na organizatorje. Na ograjeno sprehajališče niso spuščali nobene tekočine, le telesne
si lahko notri prešvercal. Iz torbic, nahrbtnikov in žepov, so vun vlekli piva, sokove, rakije, rumkole.
Že v redu, saj je navsezadnje to žur z razlogom, le potem ne vem, zakaj ob plesišču prodajajo malo pivo? Saj je bila tudi voda, a prekleto draga; še dražja kot če bi se je poslužil v nevemkateri restavraciji. Takenako niso priskrbeli dovolj smetnjakov (oziroma nobenega), zato je odvečna embalaža končala na tleh. Ob odhodu so vsem izpod nog letele steklenice, kozarčki in verjetno še kakšnga igla. Se je pa Tivoli baje naslednji dan sijal od čistoče; so vsaj za odstranitev nesnage poskrbeli, kar je pohvalno. Drug problem pa so bili obiskovalci, ki so delno kvarili vzdušje; predvsem s tem, da so se zadevali – pri tem sredstev niso izbirali, kar pač pride pod roko ali pa v žilo. Nekam veliko otrok se je gnetlo med vso to množico, tudi nekaj zelo mladih. Me prav zanima, kako so se znašli tam ali bolje, kje so njihovi starši, da jih pustijo tavati med neznanci?

Spodaj sem pridodal še nekaj lastnih mobilnih fotografij iz lanskega Žura in še propagadni material: Uroš za precednika, da se malo aktiviramo in vključimo v predsedniško evforijo. Sledi video ekipe Vest.si, ki nas je ovekovečila v prvi vrsti. Priporočam ogled celega videa, našo razigrano druščino pa najdete okrog 6. minute in 41. sekund.

Uroš Umek za precednika Uroš Umek v dvojni izmeni Flešerka Zlomljeni plesalci pozirajo Umeku

  1. Ob tem se spomnim obscene šale bivšega profesorja zgodovine, kateri nas je večkrat vprašal, če vemo, kako se sklanja Tivoli. Ob soglasnem razrednem vzkliku Tivoli, Tivolija, Tivoliju, Tivoli, o Tivoliju, s Tivolijem, se je sladko-kislo nasmehnil, počakal, da se evforija nadobudnih dijakov skrije nazaj za klopi in z raskavim glasom zagrmel: NE! ti voli, teh volov, tem volom, te vole, o teh volih, s temi voli. Razumi, kdor more. []