Made in China, 北京市

Danes, 8. 8. 2008 ob 8. uri in 8 minut po lokalnem času, so se začele 29. poletne Olimpijske igre. Tokrat potekajo v Pekingu, Kitajska. Deželica komunističnega kapitalizma, cenene hiper produkcije ter sladko kislih pečenih psov je uresničila stoletni sen in naposled le gosti olimpijske igre. Prebivalci so očitno zelo ponosni na status gostitelja, zato so se pospešeno učili tujih jezikov, odvajali so se pljuvanja, po vzgledu stare Juge so uvedli parne in neparne dneve za fijakanje po cestah, čeprav smog še kar trdovratno vztraja v zraku. Nasploh je govora o samih presežkih: o celotnem denarju, ki so ga Kitajci zapravili; o številu Pekinga varujočih miličnikov; o športnih objektih, ki so Država umetnosti (State of the Art, za neuke :)) in o resnosti zagotavljanja varnosti ter preprečevanje terorizma. S tako grmado prostovoljcev/vojakov kot jih lahko zagotovijo Kinezi, to niti ne bi smel biti problem. V spodnji galerijici si oglejte nekaj slik, kako so se kameradi pripravljali na boj z grdigrdimi teroristi. Preostal izbor najdete tu.

Še ena zanimivost obstaja glede letošnjih iger: so prve, ki so narejene izključno v High Definition tehniki. RTV Slovenija bo na svojem DVB-T kanalu igre poskusno prenašala, vendar brez komentatorja. Hm, je to sploh slaba novica? Vsekakor sem nalimam HD filmčke, samo da ujamem izmuzljiv signal.

Olimpijske igre izvirajo iz antike (leto 776 pred našim štetjem), ki so pomenila tekmovanja med državicami, katere so takrat sestavljale antično Grčijo. Vsake štiri leta je tako prišel čas, ko so si vsi lahko oddahnili, saj je za nekaj časa mir napolnil vso deželo, kar je bilo na samoumevno vojno stanje pravi presežek. Ta duh naj bi spremljal tudi moderne igre, a žal ni tako.  Protestniki še vedno opozarjajo na kršenje človekovih pravic v Kitajski, aktivisti se zavzemajo za osvoboditev Tibeta, okoljevarstveniki vpijejo o onesnaženosti okolja v Pekingu in vobče, a jih palicaji naženejo s pendreki.

Danes tudi ni kaj bolj mirno v preostali Aziji. Vnela se je prava vojna med Gruzijo in Južno Osetijo, saj si slednja neznansko želi k sestrici Severni Osetiji pod okrilje mamice Rusije. Slednja vse skupaj le podžiga, ker podpira tako separatiste v Južni Osetiji kot v Abhaziji. Kdaj se bo človeštvo kaj naučilo?

Konec predsedovanja Svetu EU

Danes smo veleslavno zaključili predsedovanje Svetu EU in Janez Janša bo spet imel čas za zajtrk/kavo/zunajzakonsko partnerico. Slovenija je kot najpridnejša komunistična punčka dobila v zaupanje cel kontinent. In izkazali smo se nadvse uspešno; kot se za pridno učenko spodobi. Vse smo peljali korektno, a hkrati ne preveč ostro, zato je pri nekaterih odločitvah ostal mlačen priokus, saj si slovensko vodstvo ni dovolilo (upalo?) poseči po strožjih ukrepih.

V teh šestih mesecih je bilo nekaj manjših spodrsljajev, a sledimo strategiji vladine brošurice in izpostavimo raje dobre plati. Najprej so se nekateri poslanci sklenili Pakt o nenapadanju. Februarja se je pripetila afera Diplomatska pošta z nečednim odtekanjem dokumentov sumljivim naslovnikom. Kmalu zatem se je vse skupaj uresničilo ob razglasitvi neodvisnosti Kosova in Srbi nam na prafaktorje razstavijo veleposlaništvo. Proti koncu nas je počastil še Hodeči Grmiček z obiskom vrha EU-ZDA.

Na domačem političnem parketu? Zapustila sta nas Marko Zorko ter Janez Drnovšek, tajkuni na žalost ostajajo in se debelijo, med drugim pa smo trmoglavo spreminjali zakonodajo in pokazali sredinca pokrajinam. Predtem si je naveza JBTZ še dvajsetič čestitala. Tokrat brez Tajkuna.

Na bolj lokalni ravni se ni ravno dosti spremenilo. Le kar bi morali videti eminentni gostje, so spedenali. Pučnik je dobil facelifting, zamenjali so celotno cesto na relaciji Brnik – Brdo, na končni destinaciji pa v Predosljah pa dodali še pločnik in javno razsvetljavo, za katero so se borili že dvajset let. Očitno bo potrebno predsedovanje EU spraviti še v kakšno vas. Pozabiti ne smemo še protokolarni objekt na Brdu za 15 milijonov evrov. Turistično podobo so hoteli zaokrožiti tudi Šenčurjani, a jim je s spomenikom krompirju nemarno spodrsnilo.

In je danes v imenu Slovenije Dimitrij Rupel predal štafeto zi Frenč.

Danes imamo še en razlog za veselje. Oziroma dva, odvisno, kako gledate na te zadevščine. Po letih trpljenja Ljubljančanov je danes KONČNO odprt šentviški predor; Celovška bo končno našla svoj mir. Pravtako povezano s cestami od tega dne na cestah veljajo vinjete. Hrvati pa po alternativnih poteh v jok. Spodaj si poglejte nastop Jelinčiča in izvozno-uvozni saldo gradnje predora v Šentvidu.

Vrh Brda EU-ZDA mrda

Tako torej, cirkusa je konec. Hodeči Grmiček je priletel in enako hitro po 19 urah odletel. Skoraj ne moreš verjeti, kakšna kalvarija je nastala okrog tega. Da sploh ne omenjam, da nas je med barvanjem desk nadzoroval helikopter in pa vsem poznano zaporo polovice Gorenjske:

Tako bo za ves promet od 9. ure v ponedeljek pa do 17. ure v torek zaprta lokalna cesta med Kokrico, Brdom in Britofom, policisti pa sporočajo, da bo urejen obvoz za osebna vozila. V ponedeljek med 18. in 22. uro ter v torek med 13. in 17. uro vozniki ne bodo mogli voziti tudi po gorenjski avtocesti na odseku od Podtabora do Vodic, po glavni cesti med Kranjem in Mengšem na odseku od Kranja do Spodnjega Brnika, po regionalni cesti med Kranjem in Tržičem na odseku od Kranja do Kokrice, v tem času pa bo zaprta tudi lokalna cesta med Polico in Kokrico.

Mja, te ukrepe so izvajali že preliminarno, tako da je bil že okrog desetih onemogočen dostop do Kranja iz katere koli smeri. In med preizkušanjem, kako bi se lahko mimo miličnikov policajev policistov pretihotapil v Kranj, sem na poti iz Šenčurja s sofisticiranimi slepilnimi manevri telefonično pofotkal prikladno v hrib zamaskirano protiraketno obrambo. Potem pa se je začela sumljivo usmerjati proti meni in sem raje odnehal.

Program je potekal po predvidevanjih. Zjutraj klepet z Danilcem ob klasičnem Mozartu, kasneje snidenje s političnim zapornikom, nato je sledila trilateralna debata o marsičem, na tiskovki pa je svoj standup odlično izpeljal Bush ter tako od sogovornikov nase nalepil ves blišč in medijsko pozornost. Za priboljšek še ogled lipicancev, za smetano na torti pa zaprtje prometnih povezav po Gorenjski in odlet k Angelci Merkel. Varnostni ukrepi so bili, kot že omenjeno, prekomerno nesorazmerni, a to očitno ni oviralo Marjetice Rupel, ki je z dobrimi argumenti prepričala varnostnika, da jo je spustil v Narodno galerijo k Lauri Bush, Urški Bačovnik in Barbari Türk. Pa so reve že mislile, da so se je odkrižale.

Vesel sem bil neizmerno, ko je El Presidente pobral šila in kopita kolo Cult Black Gold XTR in se naslikal na letališče. Zatorej, Mamula Bush go home! And stay there.