Pettisočica

Naravnost obožujem razne obletnice, dosežke in pripetljaje, ki jih je možno kvantificirati (brez tega moški ne moremo živeti, pravi Jeremy Clarkson). Ko sem novembra lani dobil nov fotoaparat, sem si zabičal, da bom najprej nastavil števec slik na ničlo ter da se ne bo nikoli ponastavil, ter bom lahko ob 100,000. fotki priredil masten žur. Ali pa pri 150,000., kjer domnevno zaklop kruto smert stori. Pa sem mislil že istega meseca kojci nalimati semkaj prvo fotografijo sploh; primarne fotone, ki jih bo bleščeče nov senzor prvič ugledal v življenju. Novo rojstvo, prebujanje, oh, mojstrovina! Seveda sem zajebal sceno, ker nisem bil navajen ultra občutljivega gumba za proženje. Zato je kot prva slika na kartici končal en velik kvadrat črnine; fotoaparat sem ravno vzel iz plastične vrečke, objektiva pa še ni imel na sebi, le zaščitni pokrovček. Kurc, pa tak umetnik. Sem pa do sedaj dosegel drug “uspeh”: presegel sem magično število 5000 fotk. Ker nočem, da orodje stoji zaprašeno, ga vzamem na vsako pasjo procesijo ter ga molim naključnim mimoidočim pred ksiht (fotoaparat, packi!). Resda kakšen bolj navdušen fotograf 5000 fotk stisne v pol dneva na delno zanimivi košarkaški tekmi, a vseeno to znaša nekako četrtino, kar sem prej posnel s kompaktnežem. Torej, fotke si sledijo as follows:

Beri naprej

Swingerji v snegu

Devetnajsega decembra so se v našem KUDu zbrali swingerji Meule za praznovanje svojega drugega rojstnega dneva. Tisti dan je bilo še prijetno zimsko vzdušje, ceste in vrtovi so bili pobeljeni. Ta dogodek smo kar vsi po malem navdušujoče pričakovali, saj česa podobnega pri nas še ni bilo. Po zaključenem Dedku Mrazu smo malo počivali, nato pa začeli pripravljati dvorano za prihajajoči žur. Meule se pripravile zakon žur, čeprav je na začetku kazalo, da bo bolj klavrno, a se je (čudno!) nabralo kar nekaj obiskovalcev, tudi iz bližnjih krajev. Vstopnina je bila le simboličen prispevek ali doma spečene dobrote. No, na koncu se je obojega nabralo precej. Poleg plesa so bili še trije dogodki. Najprej smo poslušali Resnico o lindy hopu Charlesa Lindberga, ki je bila parodija na Resnico o Patrii. Nato je sledila iniciacija mlajših članov, ki so tisti dan postali polnokrvne Meule, za konec pa smo zbirali denar za Afriko na licitaciji Meula sendvičev. Pohvale vsem “kupcem”, skupaj so zbrali čez 500 evrov. Moja zadolžitev tokrat je bila tehnične narave, a je bilo te bolj malo, saj jazz band Six to go ni bil ozvočen, zato sem imel dovolj časa, da sem vzel fotoaparat in poslikal dogodek. Swing vsekakor sledi tudi naslednje leto, saj je žur nepopisno dober in tudi vzdušje med akterji fenomenalno.