Nekateri so za vroče

Drugi pa nimamo izbire, če zunaj sonce žge na 36° C. Amapk delo je delo; z Anjo in Tadejo smo se zopet zmenili za fotkanje, tokrat v pinup stilu pred in povojnih letih. Lepo vreme je bilo kot naročeno za tematiko. Tokrat smo se izdatno pripravili z nekajdnevnim možganskim nevihtanjem in prišli do nekaj dobrih idej, katerih se na dan snemanja verjetno ne bi spomnili ali vsaj ne bi bile izvedljive. Pri najbljižjih smo si izposodili kopalke, iz garaže vlekli zanimive rekvizite, punce so si izmenjale nekaj garderobe ter očal in pripravljeni smo bili na podvig.

Želja je bila, da bi vsaj en del posneli ob bazenu, zato smo dan prej lomastili z avtom po neokrnjenih predelih Čirč, kjer živijo še domorodci, in iskali od prijatelja obljubljeni bazen. Ko smo ga našli, smo udarili nekaj petk ter po manj kot desetih minutah odpeketali domov. Toliko o ekonomičnosti ekskurzije. Naslednji dan smo se okrog desete zjutraj narisali pri taistem bazenu in zmotili podaljšano žurko, še poprej pa smo bili v lokalnih megamarketih, kjer smo kupili zadnje pike na i. V nasprotju z mojim prepričanjem je bazenski del potekal super gladko in čez dobro urico smo že imeli zmagovalne fotke, ter gostitelja odirali za zastonjska pivaa. Z avtom smo ob dvanajstih pristali ob preddvorskem jezeru Črnava, kjer so nas mimoidoči obkladali z nezaupljivimi pogledi in dvignjenimi obvrmi (v štacunah nič boljše PRESS). Stojala, torbe, fotoaparat, kovček za ličenje, kovček za prtljago, kovček za posedanje (slika dolaj). Da ne omenjam natupirane frizure naše modelke :). Na pomolčku smo stisnili še nekaj fotk, skoraj vse odlične, v igro je prišel celo širokokotni objektiv. Nekaj smo se nato trudili še na hribčku za jezerom, a nam je zmanjkovalo idej in pošteno smo bili izžeti od pekočega sonca.

Za makeup je kot tradicionalno poskrbela Anja Kert, poskusila pa se je še v vlogi frizerja, saj nam ni uspelo zagotoviti nobenega profesionalca. Rezultat je bil v obeh primerih čudovit! Posebna zahvala gre tudi ostalim donatorjem, ker je bila celotna garderoba popolnoma v stilu, ki smo ga iskali. Sam sem bil zopet malo nervozen, ker sem prvič na terenu preizkušal fleš SB-900, ločen od fotoaparata na stojalu pod dežnikom. Za proženje sem na fotiča namontiral Anjinega Canona 430 EX, ki je zadovoljivo opravil delo. Malo sem se bal, da bo problem vidnega polja ali da bo Nikon preblag za močno sonce, še posebej ker je bil usmerjen v odbojni dežnik. No, vse se je izkazalo za babje čenče; fleša sta bila noro dobra. Priča so seveda tudi spodnje fotke, od katerih je ena zopet romala na naslovnico One!

V nasmehu nekega dneva

Tisti zadnji session ni bil čisto pravi, ampak zelo provizoriš. Seveda nam profesionalcem zato ni nič manj uspelo, le Anja je hotela, da bi čimprej naredili kaj bolj planiranega za na naslovnico One. Do tedaj skupaj še nismo delali, zato smo se projekta veselili vsi. Junija je nato vsem nekako uspelo, da smo se združili in vrgli nekaj idejic skupaj. Prišli smo na hipijevsko tematiko. To sem hotel sam že dolgo posneti – toplo, zaspano poletno sonce v ozadju (ki nato objektivu manjša kontrast, heh), močne barve ter rožice!

Prijateljico Tanjo smo nafehtali za njen lušten nakit, Anja je naredila frizuro in makeup, jaz pa sem s skicirko iskal najbolj primerno lokacijo. V bistvu smo jo na koncu kar vsi skupaj, ker je bila večina travnikov sveže pokošenih. Nerazdevičenega smo našli med Olševkom in Tupaličami. Ker je bilo sonce tik za Tadejinimi lasmi, kar ji je ustvarilo lep svetlobni obroč, smo seveda potrebovali dodatno osvetlitev. Fleš na kameri sem preprosto obrnil za 180 stopinj, za mano pa je Matej držal velik odbojnik, ki je lepo razpršil svetlobo, da je bil Tadejin obraz lepo osvetljen. Kaj drugega bistvenega ni za dodati in na srečo tudi s tehniko ni bilo težav, le sonce je prehitro zahajalo :). Pri takih snemanjih je fino, da si na mestu kakšno uro prej. Ti lahko počakaš sonce, sonce tebe ne bo. Na voljo je bila slaba urica lepe svetlobe, nato pa vsakdanji dolgčas. Uspelo nam je ustvariti dobre fotografije in izpolnili smo cilj, fotografija je bila nato objavljena v Oni (kar ste že itak prebrali :D)!

ptice so zaprle poletje
in dež je ustavil ceste
nad praznim vrčem ti prsti napnejo strune
v tišini pretrgaš zaveso
in stopiš
pred drevo ki si ga posadil
v nasmehu nekega dneva
da odlomiš vejo
za na pot1

  1. Tomaž Pengov – V nasmehu nekega dneva []

Prvi objavi

Končno je uspelo še naši ekipi. Z dvema luštnima fotkama smo prišli na naslovnici revije Ona, kar je vsaj zame velik uspeh. Obe sta poletju primerni; prva še kanček pomladna in hipijevska, druga pa nagajivo vroča v stilu pinup fotografij iz časa okrog druge svetovne vojne. Redno spremljajte Ono, morda zaskedite še kakšno mojo naslovnico 🙂