Categories
Slišeo

Nematerializirani slišeo ali Kako sem prvič kupil glasbo na internetu

No, da ne boste mislili, da nisem nikoli na splošno kupil glasbe. Ko mi je danes PrijateljPlačnik le odobril KarticoRadosti, sem se odpravil na Beatport, kjer sem že kar nekaj časa imel pripravljeno knjigo želja, da je takoj izpolnim, ko dobim na voljo ustrezna sredstva. V tej knjižici se je nabralo do sedaj naslednjih 5 komadičev:

  • VorR – Outlaws
  • Marko Nastić – 30cc
  • Temponauta – Get Up
  • VorR – Project 1.333
  • Chris Barrat – Whistelchaimes (Valentino Kanzyani & Tomy DeClerque remix)

Urgh, kaj so pa to sedaj za ene ne-tič-ne-miš underground zasedbe, porečete? Hja, saj ravno to – ker so tako zelo podzemeljske, se jih ne da dobiti nikjer drugje (niti na muli, hehe), zatorej smo velikodušno odprli denarnico; pa še nasploh je glasba kvalitetna.

Prvi in četrti izdelek je skomponiral britanski VorR pod vodstvom mecena Umeka. Outlaws (ki sem ga prvič slišal na letošnjem Žuru z razlogom) in Project 1.333 je hkrati prvi izdelek na Umekovi novi založbi, Sixteenofive. Sploh Outlaws je nekaj čisto izven-tega-sveta; in če je Lanicor himna techna, bi Outlaws komotlih postal glavna viža minimala. Izredno dodelan komad, ki ob vsakem novem poslušanju postreže s kakšnim novim zvokom ali zaporedjem, je vsekakor vreden svojega denarja, zato sem si ga privoščil v nadsuperiorni kvaliteti v WAV formatu. Na moje veliko presenečenje pa za WAV obliko zaračunajo dodaten evro – res, da je datoteka velika čez 70 MB, vendar je to v današnjem svetu optičnih povezav in terabajtnih diskov glup izgovor. Kakor koli, nakupovanje v Beatport je pravi užitek. Gostujejo mnogo neznanih, a odličnih elektronskih poskočnic, nedostopne klasičnim gusarskim kanalom (torrent, eMule, ftp, … ), zategadelj se počutim rahlo ponosnega, da si lastim prvi kupljeni navidezni slišeo filetek.

What the fuck have you done lately?

Categories
Računalništvo Visoko Wii

Kupovanje v tujini

Oni dan sem odkril super na-linijsko štacuno Play-Asia, kjer sem se ob vsem navdušenju izgubil za debelo uro in se počutil kot 4-letni otrok v Deželi Igrarije. Nato sem se odločil za nakup in verjetno vas zanima, kako je vse skupaj potekalo?

Categories
Neuvrščeni

Amaterji mimo vrste

Oni dan sem na mimovrste=) naročil Xbox 360 Gamepad (katerega bom opisal v kratkem), Philipsov radio in še nekaj malenkosti. Kljub temu da ničesar ni bilo na zalogi, sem si rekel, da bom že počakal.

Čez slab mesec me tako kliče nek študent (očitno zaposlujejo same študente, ki jim je bolj malo mar) in mi reče, da Zalmanovega hladilnika nimajo več sploh ter da ga firma ne izdeluje več (no, to je bikov iztrebek, ker so Zalmana nekatere trgovine imele in ga še imajo; pravtako je na voljo na uradni strani.) Dobro, rečem, skensli to, bom itak nekaj drugega vzel, preostali denar pa vrni na račun. Tudi on se strinja in obljubi, da bo še isti dan ostalo dal na pošto. Čez 4 dni jih pokličem in nek drug zaposleni/študent mi sporoči veselo novico, da tudi radia nimajo in da je to izvedel šele nedavno, ko je bil v skladišču.

Po izlitju žolča černega se umirim, oni na drugi strani pa zagotovi, da bo pošiljka jutri pri meni, ker je že uredil vse potrebno z uvoznikom. No, čez 3 dni le prispe pošiljka. Zajetno škatlo radia mi je pripeljala neka prijazna gospa  navsezgodaj zjutraj, ostalo drobnarijo pa sem dobil okrog kosila z redno pošto. Nič ni manjkalo in naposled se je vse lepo izteklo. Presenetil me je samo amaterski odnos in očitno pomanjkanje komuniciranja v firmi, s katero sem bil vedno zadovoljen.