Nematerializirani slišeo ali Kako sem prvič kupil glasbo na internetu

No, da ne boste mislili, da nisem nikoli na splošno kupil glasbe. Ko mi je danes PrijateljPlačnik le odobril KarticoRadosti, sem se odpravil na Beatport, kjer sem že kar nekaj časa imel pripravljeno knjigo želja, da je takoj izpolnim, ko dobim na voljo ustrezna sredstva. V tej knjižici se je nabralo do sedaj naslednjih 5 komadičev:

  • VorR – Outlaws
  • Marko Nastić – 30cc
  • Temponauta – Get Up
  • VorR – Project 1.333
  • Chris Barrat – Whistelchaimes (Valentino Kanzyani & Tomy DeClerque remix)

Urgh, kaj so pa to sedaj za ene ne-tič-ne-miš underground zasedbe, porečete? Hja, saj ravno to – ker so tako zelo podzemeljske, se jih ne da dobiti nikjer drugje (niti na muli, hehe), zatorej smo velikodušno odprli denarnico; pa še nasploh je glasba kvalitetna.

Prvi in četrti izdelek je skomponiral britanski VorR pod vodstvom mecena Umeka. Outlaws (ki sem ga prvič slišal na letošnjem Žuru z razlogom) in Project 1.333 je hkrati prvi izdelek na Umekovi novi založbi, Sixteenofive. Sploh Outlaws je nekaj čisto izven-tega-sveta; in če je Lanicor himna techna, bi Outlaws komotlih postal glavna viža minimala. Izredno dodelan komad, ki ob vsakem novem poslušanju postreže s kakšnim novim zvokom ali zaporedjem, je vsekakor vreden svojega denarja, zato sem si ga privoščil v nadsuperiorni kvaliteti v WAV formatu. Na moje veliko presenečenje pa za WAV obliko zaračunajo dodaten evro – res, da je datoteka velika čez 70 MB, vendar je to v današnjem svetu optičnih povezav in terabajtnih diskov glup izgovor. Kakor koli, nakupovanje v Beatport je pravi užitek. Gostujejo mnogo neznanih, a odličnih elektronskih poskočnic, nedostopne klasičnim gusarskim kanalom (torrent, eMule, ftp, … ), zategadelj se počutim rahlo ponosnega, da si lastim prvi kupljeni navidezni slišeo filetek.

What the fuck have you done lately?

Razlog z žurom

Moj drugič, Urošev četrtič (od tega tretjič v Tivoliju1, prvič je imel kar v stari Ljubljani). Zopet je bilo noro-fenomenalno-fantastično, vsaj kar se muzike tiče. Uroš je napolnil ubogo sprehajališče, nato ga pripravil do ekstatičnega skakanja in plesanja, da smo iz bližnje hoste pregnali še zadnje znake divjadi. Vendar, kot veste, brez napak ne gre.

Prva graja leti na organizatorje. Na ograjeno sprehajališče niso spuščali nobene tekočine, le telesne
si lahko notri prešvercal. Iz torbic, nahrbtnikov in žepov, so vun vlekli piva, sokove, rakije, rumkole.
Že v redu, saj je navsezadnje to žur z razlogom, le potem ne vem, zakaj ob plesišču prodajajo malo pivo? Saj je bila tudi voda, a prekleto draga; še dražja kot če bi se je poslužil v nevemkateri restavraciji. Takenako niso priskrbeli dovolj smetnjakov (oziroma nobenega), zato je odvečna embalaža končala na tleh. Ob odhodu so vsem izpod nog letele steklenice, kozarčki in verjetno še kakšnga igla. Se je pa Tivoli baje naslednji dan sijal od čistoče; so vsaj za odstranitev nesnage poskrbeli, kar je pohvalno. Drug problem pa so bili obiskovalci, ki so delno kvarili vzdušje; predvsem s tem, da so se zadevali – pri tem sredstev niso izbirali, kar pač pride pod roko ali pa v žilo. Nekam veliko otrok se je gnetlo med vso to množico, tudi nekaj zelo mladih. Me prav zanima, kako so se znašli tam ali bolje, kje so njihovi starši, da jih pustijo tavati med neznanci?

Spodaj sem pridodal še nekaj lastnih mobilnih fotografij iz lanskega Žura in še propagadni material: Uroš za precednika, da se malo aktiviramo in vključimo v predsedniško evforijo. Sledi video ekipe Vest.si, ki nas je ovekovečila v prvi vrsti. Priporočam ogled celega videa, našo razigrano druščino pa najdete okrog 6. minute in 41. sekund.

Uroš Umek za precednika Uroš Umek v dvojni izmeni Flešerka Zlomljeni plesalci pozirajo Umeku

  1. Ob tem se spomnim obscene šale bivšega profesorja zgodovine, kateri nas je večkrat vprašal, če vemo, kako se sklanja Tivoli. Ob soglasnem razrednem vzkliku Tivoli, Tivolija, Tivoliju, Tivoli, o Tivoliju, s Tivolijem, se je sladko-kislo nasmehnil, počakal, da se evforija nadobudnih dijakov skrije nazaj za klopi in z raskavim glasom zagrmel: NE! ti voli, teh volov, tem volom, te vole, o teh volih, s temi voli. Razumi, kdor more. []