Prebujanje pomladi

Vem, da vas že vreme spravlja v depresivno stanje, nato pa pridem še jaz s prejšnjim zapisom ter še dodatno nalepim sivo mreno na pogled čez vaša barvna očala. Zategadelj bom danes zelo kratek, saj bi rad objavil le nekaj fotografij, ki sem jih posnel na začetku meseca, da vam zopet vrnem barve ino radoživost v oči (kot slikar Bojan, hehe). Takrat se je za nekaj dni odprlo nebo in je posijalo sonce, kot da bi se na Bog usmilil, ker smo se dovolj radi imeli in mu mastne ovce žrtvovali.

Bilo je dobro. Sonce namreč; zato sem tudi izkoristil to priložnost, da resneje testiram svoj nov objektiv na terenu. Tole vreme ne bo dolgo zdržalo, sem si pravil sam pri sebi, čeprav niti nisem hotel verjeti. Ampak. Torej. Vendar. Vreme je bilo, fotke pa tudi. Takole šele vidiš, koliko lepote nas obdaja v naravi. Navsezadnje so me pričakali prvi zvončki, ki so plaho rinili izpod listov, ter čisto pravi spomladanski zavitek! Občudujte jih spodaj, še bolj spodaj pa pustite kakšen prijazen komentar!

Negligentia

Malomarnost srečamo na vsakem koraku in o večjem “spodrsljaju” sem pred časom že pisal ter nadrobno razlagal, kaj malomarnost je. Na prekrasnem februarskem sprehodu sem opazil še drug primer in na moje veselje sem imel s seboj fotoaparat. Sprva se nevarnost niti ne zdi tako velika, prej občudujemo umetnost narave. Če pa vam povem, da se je dolžina ledenih sveč bližala dvem metrom, situacija vsekakor ni prijetna. Še dobro, da ta hlev stoji osamljen ter izven Tupalič, da se kdo ne poškoduje. So pa sveče lepe, se strinjam.