Danes nas je doletelo neurje, kakršnega ne pomnimo zadnjih petnajst let1. Seveda bo sedaj oporekal kak Celjan ali drug prebivalec vzhodne Slovenije, da imajo večje probleme, kar je čisto res. A kot sem že omenil; tako sranje se je pri nas zgodilo prvič po dolgih letih. Okrog šeste ure popoldne je v pol ure potolklo sadje, zbilo rolete na oknih, ponekod pa tudi šipe, strehe, fasado. Po cesti je rastlinovje ležalo, kot da bi ga pokosil in nato raztresel vsevdilj. Sosedom je zalilo célo dvorišče, pokale so salonitke, trava se je odela v belo, kot oreh veliko točo. Sreče nima sosedova punca, ki se jutri poroči, saj je ravno danes pustila svoj avto zunaj in ji ga je toča za poročno darilo nepriročno deformirala. Pri nas pa ni bilo večje škode; le vrt, rože, trta in ostalo sadje je uničeno. Očitno nas je nekdo varoval, saj se je po dežju na stebru ograje “posušil” križ, kar lahko vidite na priloženih fotkah. Mogoče so bili templarji?
- Tako modrujejo vaške starešine; sam se česa takega sploh ne spomnim. [↩]