Dan: 14. maja, 2008

Categories
Neuvrščeni

Koliko slavistov potrebuješ, da zamenjajo žarnico?

Pecto.

Vlada je vzela napoved premjeja, da postanemo svetilnik Evrope, zelo resno, zato je gospodinjstvom podarila po eno varčno sijalko. Ne, saj ne.

Poraba elektrike strmo narašča, obenem pa naš planet ni neizčrpen vir energije. Torej: varčna sijalka v vsako slovensko vas!1 Če je to pravilen način boja proti tajkunom nebrzdani porabi elektrike, se še nisem dokončno odločil. Povsod vidimo, kako brezsmiselno gorijo mnoge obcestne luči in svetlobno onesnažujejo nočno nebo. Po pisarnah brnijo monitorji in računalniki kar tako. Mulci s torrenti čez noč k sebi pretakajo gore komunističnih vsebin. Nova arhitekurna muha je poleg vsakega okna še najmanj ena klimatska naprava.

Ob teh primerih se resno zamisliš, kakšen prispevek ima tvoje ekološko ozaveščeno ravnanje. Še bolj pa: koliko bo ena sijalka na gospodinjstvo pomagala? Mogoče ne veliko, a spremembe na tako kočljivem področju, kot je poraba energije, pač ne gre pričakovati dramatičnih zasukov v trenutku. Postopoma bo treba spremeniti vzorce obnašanja in varčna sijalka je le eden izmed teh. Vsekakor pa je nekako lažje ravnati okolju prijazno, če to počno tudi ljudje okoli tebe ter če si za tak način življenja nagrajen s strani države. Nisem idealist in ne pričakujem, da bomo s sijalkami ozelenili planet. So pa nedvomno boljše od navadnih žarnic, sploh pa je nekje treba začeti. Človek se pač težko odpove razvadam in očitno bomo planet reševali per partes. Upam, da bo država še vnaprej spodbujala podobne akcije in ozaveščanje ljudi. Za začetek lahko začnejo pri odvozu smeti in kakšno vzpodbudno darilce, če odpadke zbiraš ločeno.

  1. Sicer mi je čez čas kapnilo, zakaj je sijalka in ne žarnica. Ker nima žarilne nitke, ha! [↩]
Categories
Šola Turistika Video

V živo iz Pompejev

Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste se (po naključju) znašli na nekem kraju, za katerega ste šele kasneje izvedli, da se je tam zgodilo nekaj pomembnega, in bi bilo tisto doživetje mnogo bolj zanimivo in evforično, če bi ta kraj poznali že prej. Taka situacija je zadela mene po maturantskem izletu leta 2005.

Prvi dan smo se po 15+ urni vožnji vsi pomečkani narisali v nek generičen hotel v Neaplju, drug dan pa smo vsi sežgani od prejšnje noči s sončnimi očali in sibirskim tigrom odšli gledat ostanke Pompejev1. Sicer je bil miniizlet dokaj zanimiv, kvaril ga je le “Pardon my French” vodič, samooklicani Napoleon. Med drugim smo zašli tudi v nek zanikrn stadium, kjer v bistvu nismo izvedeli nič pametnega, nihče pa tudi ni povedal, da je ravno tam leta 1972 ena mojih najljubših skupin, Pink Floyd, priredila koncert sama sebi in mogoče kakšnemu rimskemu bogu.

DODANO 2010: Končno sem se dokopal do spletne strani, ki v celoti pojasnjuje misteriozen napis na vhodu v amfiteater. Tam preberemo, da je bil ta amfiteater (takrat imenovan spectacula) zgrajen iz zasebnih financ Quinctiusa Valgusa, sin Gaja, in Marciusa Porciusa, sin Marka, (poslovenjeni imeni sta verjetno Kvinkcij Valg in Marcij Porcij).
Prikaži večji zemljevid

To je ta prostor, kjer je Waters verjetno sanjal o ostrigah, Gilmour pa je svojo stratocoasterko zakopano v pesek nehumano mučil. Vsa izkušnja je bila tako zelo nespektakularna, a sem vsaj ob gledanju Live At Pompeii ugotovil, da sem tam pravzaprav že bil. Zategadelj sem notranje miren. Za konec sledi še izseček iz performansa Floydov in nekaj fotografij. Hvala za pozornost in ostanite še naprej z nami!

  1. Seveda je bilo ravno takrat najbolj vroče, saj sonce in vročina blagodejno delujeta na organizem, prepojen z alkoholom. [↩]