Mesec: junij 2008

Categories
Računalništvo

Be nice to nerds. Chances are you’ll end up working for one.

Danes je velik dan za računalništvo. Ali pa niti ne, če obdelujete npr. zemljo na dnevni osnovi in vam za tehnologijo visi do Uzbekistana. Kratko in jedrnato: danes se je upokojil William Henry Gates III aka. Bill Gates.
Odkar je leta 1975 izpadel iz Harvarda ter skupaj s Paulom Allenom ustanovil Micro-Soft, je medtem postal najbogatejši Zemljan (sedaj se valja okrog tretjega mesta, a mu to pomeni toliko kot Danijeli Rakovič Kolonel). Pa naj še kdo reče, da se ni splačalo biti übergeek! Če samo pomisliš, kam te pripelje vizija, da bi nekoč v vsakem domu na mizi zdel računalnik. Gates oz. Microsoft je korenito spremenil računalništvo, sploh pa življenja vsem Zemljanom. Resda je nekajkrat boj za obstanek postal grd in umazan. Podtikanja in nizki udarci z Applom, okrogprenašanje IBMa, zlorabe prevladujočega položaja, čudni operacijski sistemi, neposrečene predstavitve, pite v obraz. A kljub temu danes skoraj v vsakem domu ždi računalnik. Po možnosti z Okni.

Bill bo sedaj uradno odstopil s položaja izvršnega direktorja (čeprav ga je že leta 2000 efektivno zamenjal Steve Ballmer), ostal bo le častni član upravnega odbora družbe, hkrati pa je njen največji delničar. Sedaj ko bo imel prostega časa na pretek, se bo posvetil filantropiji in dobrodelništvu v Bill & Melinda Gates Foundation. Zen. In slava mu.

Categories
Politika Pravo

185,794

Ali relativneje: 10,98%. To je številka ljudi, ki so včeraj prišli na referendum o pokrajinah in oddali svoj glas. Najnižja, 7,37 odstotna je bila v Ljubljani, kjer je župan Zoran Janković pozval k neudeležbi. Nekaj kasneje je Janeza Janšo pozval k odstopu. Na to je Janša dejal, da je Jankovića srečal, ko so polagali temeljni kamen za pravoslavni pastoralni center v Ljubljani. “Očitno je bil tudi zaradi tega malo dobre volje in govori takšne stvari,” je odvrnil. Cinizem na vrhu, kultura dialoga na dnu. Janković je bil obtožen nedržavotvornosti, ker v demokratični državi poziva k bojkotu. Če pa ostalih 500 200 dobrih 100 županov in vladajoča garnitura poziva k obkroževanju besedice ZA, je pa v redu???

Takole na prvi pogled čez palec bi rekel, da je veljavno glasovalo toliko ljudi, kolikor jih pokliče v Voduškov Vroči stol, če se zgane glasovalni aparat koalicije. Sicer je tudi sam referendum bil podoben ščiš kot omenjena oddaja. Udeležba je bila sramotna. Andrej Bajuk je krivdo kojci obesil na lepo vreme in zatrdil, da imajo tudi v Švici, deželi referendumov, po celo 6% udeležbo. Kontro je dobil od Majde Vrhovnik Vlada Miheljaka; dotični je analiziral udeležbo od dvajsetih let prejšnjega stoletja in ugotovil, da nikoli ni bila nižja od 25%. Pravtako je Milan Zver zatrjeval legalnost referenduma, češ, četudi bi dva državljana prišla, bi bilo vse v redu. Res je bilo legalno. Za predhodni posvetovalni zakonodajni referendum ni nikjer predpisana večina, ki se mora referenduma udeležiti. Vendar tako nizka udeležba sama po sebi odpira vprašanje legitimnosti, o čemer je spregovoril tudi Danilo Türk.
Drug problem je vsekakor posvetovalna noema. Ker tak referendum predlagatelj lahko upošteva, lahko pa tudi ne. In izvede rešitve, ki bi jih ne glede na izid referenduma. Zato se mi zdi, da je posvetovalni referendum nasploh zgrešena opcija, čeravno ga pravni red dovoljuje. Če se že vpraša državljane, naj se potem izjava volje spoštuje, ne pa da miljoni evrov puhtijo v zrak hitreje kot utekočinjen dušik na sobni temperaturi. Tu trčimo ob tretji problem: sama razlaga rezultatov. Ravno pri tem poskusu so bila vprašanja naklepno/malomarno oblikovana tako, da dopuščajo ekstenzivno razlago. Oziroma kakršno koli razlago. Mi smo dobili sledeče vprašanje:

»Ali ste za to, da se v skladu s 143. členom Ustave Republike Slovenije ustanovi Gorenjska pokrajina, ki bo obsegala naslednje občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica?«

Kaj pomeni, če obkrožim PROTI? Da nočem v pokrajini Preddvorčanov, ker zastrupljajo vodo? Da bi rad priključil še občino Kamnik? Kako izrazim nezadovoljstvo z imenom pokrajine, ker hočem ime Kranjska? Kje protestiram proti prevelikemu številu pokrajin vobče? Komu zatežim, ker nočem, da ima Ljubljana svojo pokrajino? No, če vas že res zanima, sem na glasovnico napisal Nočem jebenih pokrajin! in jo odvrgel v glasovalno skrinjico. Ker jih res nočem. Za moje pojme je Slovenija premajhna za pokrajine; cela država bi bila lahko ena! Nasploh pa je problem z drobljenjem občin, ki se tanjšajo od zahoda proti vzhodu države. Z občinami je kot s pokrajinami: vsak bi jih imel čim manj, a hkrati bi vsak svojo.

Sekundarna hipoteza o ekstenzivnosti je bila potrjena z interpretacijo glasov. Državljani so potrdili enajst pokrajin, dve ne. V Osrednjeslovenski so bili v večini proti, zatorej vlada (teleološko) razlaga, da niso zadovoljni z velikostjo pokrajine in jo bodo razdelili na dva dela. Tako bomo dobili jebenih 14 pokrajin! Ne da bi komu dovolili temeljit premislek/analizo, Jože Tanko hiti napovedovati, da bodo dodali še eno pokrajino in tako dopolnjene zakone že v nekaj dneh poslali v Državni zbor. Očitno moramo v tem mandatu parlamenta za vsako ceno dobiti pokrajine.

P.S.: Iz čistega dolgčasa sem po občinah preštel neveljavne glasovnice; teh je tokrat naneslo 9436, kar znese 5% vseh glasov. 9738 jih je bilo lani pri volitvah predsednika republike. Z majčkeno razliko: takrat je glasovalo slab milijon državljanov. Koalicija, take that!

Categories
Računalništvo

Precenimo cene

Kot že mnogi (geeki) veste, danes izide Firefox 3; praznujemo torej Firefox Download Day. Poleg izdaje nove različice zelo priljubljenega brskalnika, hočejo fantje in dekleta pri Mozilli hkrati podreti še svetovni rekord za največkrat prenešen program s spleta. Sodelujemo lahko vsi; le odpravite se na Firefoxovo spletno mesto in ga snemite, ko bo objavljen. Za rekord imamo 24 ur časa. Nam bo uspelo?

Ob tem dnevu sem malo pobrskal po disku in ugotovil, da sem v veliki meri presedlal na oprtokodno programje, ki je (zelo prikladno) še zastonj. Delo pa opravi enako ali bolje kot komercialni bratje. Pri vsem skupaj mi je všeč, da so programi pregledni, čisti, estetsko všečni, varni ter učinkoviti. Naj jih naštejem le nekaj:

Firefox
Prvi je hkrati najbolj samoumeven. Marsikateri prijateljček me bo postrani gledal, ker sem dolgo zagovarjal Opero. Ta je postala zastonj (vendar ne open source), hkrati je presenečala z zanimivimi inovacijami, kot so zavihki, mouse gestures, speed dial, bonbončki pri bookmarkih itd. Vendar iz nevemkaterega razloga se določene strani niso pravilno prikazovale, pa da jih jebeš. Zadnja kaplja čez rob je bilo vedna večja komercializacija, saj so se razni iskalniki in druge znamke nesramno širile v vse pore Opere. Posegel sem po Ognjeni lisici in ugotovil, da je dovolj dozorela, našel pa sem tudi vse vtičnike, ki so izkušnjo približali Operini in jo nadgradili. Nestrpno čakam na tretjo različico!

OpenOffice.org
Microsoft Office je standarden paket programov, ki se valja na vsakem računalniku in je tako samoumeven kot piratski Windowsi. Hkrati sem ugotovil, da ima na različnih računalnikih ta program od vseh največji razpon v različicah. Z leti je postal nastlan in preveč načičkan, kar je ponavadi razlog, da iščem nizkooktanske alternative. OpenOffice ponuja vse nadomestke za Word, PowerPoint, Excel, Access, hkrati pa ima še nekaj dodatnih, kot je program za (enostavno) pisanje (zapletenih) enačb. Nasploh pa zna odpreti vse datoteke Microsoftove Pisarne, ponuja pa tudi svoj format, ki je veliko manjši in učinkovitejši. Cela zbirka OpenOffice pa tehta le dobrih 100 MB, kar je pravo olajšanje proti zajetnosti Pisarne Malegamehkega.

ImgBurn
Izdelek za peke. Okroglih plastik, seveda. Odlično nadomesti konglomerata Nera in ostalo kompanijo. Je izjemno lahkokategorne pasme, obvlada pa vse, kar znajo veliki.

WinSCP
WinSCP je prikupen programček za preprosto stvar: FTP. Vem, da obstaja cela poplava teh programčkov, a WinSCP ima zelo pregledne menije, nekaj nadkulskih možnosti, predvsem pa podpira varen FTP, SFTP. Ker pri navadnem FTPju se vaše geslo prenaša kot navaden tekst, tako da ga malo bolj spretni komotlih pretrežejo, SFTP (Secure FTP) pa deluje na SSH principu.

Media Player Classic
Ali po domače: MPC. Resda komu ne bo sedel retro izgled, a naj vas to ne zavede. Super majhen in super zmogljiv programček odpihne vse ostale, sploh velikega bratranca Windows Media Playerja (Ja, VLan sem uporabljal nekaj časa, a je preveč lesen). Ponuja mnogo dodatkov in nastavitev, tako da postane njega uporaba res intuitivna. Za popoln uspeh priporočam, da snamete paket VSEH potrebnih kodekov CCCP in še dodatek, da boste lahko uživali ob podnapisih: vobSUB. MPC (ter tudi ostali našteti programi in dodatki) ne vsebujejo nikakršnih virusov, spywarea in podobnih sranj, zato so izjemno prijazni do uporabnika ter popolnoma transparentni.

7-Zip
Program za stiskanje datotek. Obvlada vse znane in manj znane formate (zip, rar, tar, tar.gz, iso, gzip, … ) dodaja pa še svojega, 7z. Slovi po hitrosti, zanesljivosti in varnosti. Sploh pa vam ne bo več treba iskati serijski številk za WinRAR po sveži namestitvi Oken po sumljivih spletnih straneh.

pidgin
Do nedavnega znan pod imenom GAIM. Minimalistični večsporočilnik, ki v enem oknu združuje vse protokole za pogovor, ki si jih lahko zamislite. Tako imate lahko v enem okenčku vse prijatelje, ki uporabljajo MSN, AIM, ICQ, IRC, Yahoo!, Google Talk, XMPP, Zephyr, QQ, Silc, Bonjour in v nedogled. Če lahko shajate brez video in slišeo pogovorov, si ga le namestite, drugače pa presedlajte na Skype.

GIMP
Po mojem mnenju edini program, ki lahko konkurira Photoshopu. Sicer ga na nekaterih področjih Fotoštacuna še vedno nadmudri, vendar slednja stane krepko čez tisočaka. Poleg tega ga rad nameščam prijateljem, ki potrebujejo program za urejanje bitnih slik, vendar se ustrašijo glomaznosti PSja.

Inkscape
Podobno kot zgoraj, le da ta nadomešča Illustratorja/Corel DRAW. Takenako zmore vse, kar delajo veliki, in ljubiteljskim vektorskim oblikovalcem bo več kot zadoščal.

CamStudio
Že ime pove vse: free screen recording software. Program, ki zajame vse, kar počnete v Oknih. Finesno nastavite kodeke za video in slišeo, označite del zaslona, za katerega hočete, da ga CamStudio posname, ter stisnite velik rdeč gumbk. Voila, AVI/SWF je tu!

µTorrent
Dvomim, da sploh kdo tega ne pozna. Najbolj priljubljen programček za snemanje komunističnih vsebin z interneta po bittorrent protokolu. Ali pa novih izdaj Linuxa. Za piko na j pa tehta le 200KB! Noro.

Tako, to je skoraj popoln seznam mojih omiljenih programov. Prehod na zastonjske in odprtokodne programe je bil skorajda samoumeven, ko so se tako razvili, da parirajo večjim komercialnim projektom. Z vsemi sem izredno zadovoljen; priporočam, da kakšnega preizkusite tudi vi in izkusite lepote odprte kode!