Categories
Slišeo

Nematerializirani slišeo ali Kako sem prvič kupil glasbo na internetu

No, da ne boste mislili, da nisem nikoli na splošno kupil glasbe. Ko mi je danes PrijateljPlačnik le odobril KarticoRadosti, sem se odpravil na Beatport, kjer sem že kar nekaj časa imel pripravljeno knjigo želja, da je takoj izpolnim, ko dobim na voljo ustrezna sredstva. V tej knjižici se je nabralo do sedaj naslednjih 5 komadičev:

  • VorR – Outlaws
  • Marko Nastić – 30cc
  • Temponauta – Get Up
  • VorR – Project 1.333
  • Chris Barrat – Whistelchaimes (Valentino Kanzyani & Tomy DeClerque remix)

Urgh, kaj so pa to sedaj za ene ne-tič-ne-miš underground zasedbe, porečete? Hja, saj ravno to – ker so tako zelo podzemeljske, se jih ne da dobiti nikjer drugje (niti na muli, hehe), zatorej smo velikodušno odprli denarnico; pa še nasploh je glasba kvalitetna.

Prvi in četrti izdelek je skomponiral britanski VorR pod vodstvom mecena Umeka. Outlaws (ki sem ga prvič slišal na letošnjem Žuru z razlogom) in Project 1.333 je hkrati prvi izdelek na Umekovi novi založbi, Sixteenofive. Sploh Outlaws je nekaj čisto izven-tega-sveta; in če je Lanicor himna techna, bi Outlaws komotlih postal glavna viža minimala. Izredno dodelan komad, ki ob vsakem novem poslušanju postreže s kakšnim novim zvokom ali zaporedjem, je vsekakor vreden svojega denarja, zato sem si ga privoščil v nadsuperiorni kvaliteti v WAV formatu. Na moje veliko presenečenje pa za WAV obliko zaračunajo dodaten evro – res, da je datoteka velika čez 70 MB, vendar je to v današnjem svetu optičnih povezav in terabajtnih diskov glup izgovor. Kakor koli, nakupovanje v Beatport je pravi užitek. Gostujejo mnogo neznanih, a odličnih elektronskih poskočnic, nedostopne klasičnim gusarskim kanalom (torrent, eMule, ftp, … ), zategadelj se počutim rahlo ponosnega, da si lastim prvi kupljeni navidezni slišeo filetek.

What the fuck have you done lately?

Categories
Računalništvo

Uvoz certifikata v Opero 9.5+

Če ste v zadnjem času poskušali v Opero 9.5 in novejše uvoziti certifikat (SIGEN-CA ipd.), ker potrebujete dostop do spletne banke ali kaj podobnega, ste zelo verjetno naleteli na težavo, da vam Opera zavrne uvoz, čeprav je certifikat brez napak, hkrati je pravilno tudi geslo. Tako je, s certifikatom ni nič narobe, le Opera ne podpira več nizkih enkripcij, zato zavrne certifikat. RC2-40 oziroma 40 bitna enkripcija je stvar preteklosti in ni več varna sploh. Obstaja nekaj rešitev za ta problem.

Prva možnost je, da certifikat uvozite v starejšo različico Opere (npr. 9.27) in ga izvozite z močnejšo enkripcijo – tak bi v novejših Operah moral delovati.

Druga možnost je, da ponovite postopek, vendar pri tem uporabite FireFox, vendar je tole rahlo nesmiselna rešitev.

Tretja in hkrati najzanesljivešja rešitev se poslužuje programčka openssl, ki si ga snamete tu. Postopek je sledeč:

  1. Namestite OpenSSL in v podmapo /bin/ premaknite še vaš certifikat (končnica .p12)
  2. Poženite openssl.exe in napišite ukaz pkcs12 -in ime_certifikata.p12 -out certkey.pem -nodes -clcerts
  3. Program ustvari datoteko certkey.pem. V program vpišite še: pkcs12 -export -in certkey.pem -inkey certkey.pem -descert -out b.p12
  4. Dobite še en nov filetek, b.p12, ki je sedaj pripravljen certifikat za uvoz v novo Opero. Lahko ga preimenujete po lastni želji.
Categories
Turistika

Prijavi packo v naravi – policija svetuje

Policija je v družbi zato, da jo zaščiti pred sabo, sicer bi se vsi potolkli.  Je organ represije in bi moral biti vsem državljanom za zgled, kako se spoštujejo zakoni in nasploh vsa pravila v državi. Med krasnim jutranjim pohajkovanjem po beli Ljubljani, sem zagledal packo v naravi ter jo ovekovečil s telefonom. Policijski avto na Petkovškovem nabrežju (malo pred Blef Barom 2) je bil zapuščen točno pred znakom, ki označuje prepovedano parkiranje v dolžini desetih metrov na vsako stran, voznik pa je verjetno skočil na kakšen kozarček česar koli že. Seveda če bi bil tam moj jekleni konjiček, bi že imel opasane lisice in/ali bi me za brisalcem čakala položnica.

Druga slika je bolj štosne narave, a nič manj resna. Plemenitega komentarja se bom vzdržal, zato si mnenje ustvarite sami. Posneta je bila itak že davnega leta 2005 s Canonom S1 IS nekaj po tretji uri popoldne. Če vas zanima, če se bojim policije, ker sem jim počrnil oči – ne, dragi moji, le policisti so toliko pametni, da nosijo anonimizatorje.