Mesec: februar 2009

Categories
Slišeo Video

Elektroakustični pršut

Takole sem oni dan preletaval arhiv starih filmčkov iz oddaje Radio Ga-Ga in sem naletel na tistega, ko Ivan Serpentinšek govori o ozvočevanju štal (še prej pa mastno užali Salome: najprej se odloč as baba as dec pol boš pa govoriVO!). Film si oglejte spodaj; govori pa o tem, kako je Ivan že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ozvočeval hleve (Milkin je bil med prvimi!). Z 12 wattnim zvočnikom je že takrat ustvaril Dolby Surround, in sicer tako da je Srečo Katona držal zvočnik ter tekal po hlevu, da je bil zvok vse prisoten. Od takrat izvira tudi geografsko zaščiteno poreklo pršuta, ki je na zvoku sušen (za pojasnila glej film). Serpentinšek razlaga, da je preizkusil glasbo od Ivana Brahmsa iz Kungote, prek Globokarja, Matičiča, Štajerskih 7, do Avsenika, Slaka in Fantov z vsemi vetrovi z vseh vetrov, a z nobenim ni dosegel večjega uspeha. Posrečilo se mu je šele z elektroakustiko Bora Turela.

Najprej sem mislil, da se Šarec šali in da je tega Turela sam ustvaril v svoji glavi. Nato sem za hec povprašal strica Googla, ki mi je povedal, da je to znan slovenski (avantgardni) skladatelj. Ker mi je taka glasba blizu, sem poiskal po raznih trgovinah, kje bi se dalo kupiti kaj njegovih del. Ker nisem našel nikjer čisto nič (dela so že “stara” in tudi pretiranega povpraševanja si ne morem predstavljati), sem gospodu poslal prijazno e-pošto, da ga pobaram, če on kaj ve, kje bi se dalo kaj materiala dobiti. Odgovoril je, da ima Aedona in Brez hitrosti brez hrupa doma in da mi jih podari, le če povem naslov! Noro. Očitno imam pri glasbenikih vedno srečo; se še spomnite glede K4 Formata 07? Edinole Zvočne pripovedi bom moral lastnoročno poiskati – najverjetneje v Muzikalijah na Trgu francoske revolucije 6. In ko sem že pri tem – note to self: v knjižnici Otona Župančiča si izposodi Oscilacije v ateljeju! Turelova glasba je fenomenalna, seveda, če ti je tak stil všeč. Eksperimentalno, atonalno, naravno, sveže. Pridodajam še nekaj sličic in seznam glasbe.

AEDON

Instrument And Tape / Instrument in trak – CD 1

  1. The Endless Loop – For Flute And Tape / Nedokončana zanka (1983)
  2. The Spiral – For Piano, Tape And Live Electronics / Spirala (1986)
  3. From The Trunk Of The Trumpet – For Trumpet And Tape / Iz trupa trombe (1988)
  4. The Intermediary Spaces – For Recorders And Tape / Vmesni prostori (2003)

Ars Acustica, Radio Art – CD 2

  1. The Lands Of Lost Sounds / Dežele izgubljenih zvokov (2002)
  2. Between Words And Silence / Med besedami in tišino (2002)
  3. The Requiem / Rekviem (1992)

BREZ HITROSTI BREZ HRUPA / BEYOND NOISE AND HASTE (SOUND LANDSCAPES)

  1. Štirje letni časi
  2. Intermezzo 1
  3. Sonotranjosti
  4. Intermezzo 2
  5. Etuda za requiem
Categories
Turistika

Prijavi packo v naravi

Ne, to ni tista packa iz novembra, ampak je prava – tista, od katere sem si sposodil naslov za novembrski spodrsljaj policije. Tokrat gre za Večerov tednik 7 dni, ki je organiziral masovno akcijo zbiranja pack – divjih odlagališč v naravi. Račun je preprost: dva miljona prebivalcev naj fotografično zabeleži svinjarijo, jo pošlje na spletno stran in dopiše, kje se vse nahaja. Potem? Dobiš nadkul majčko iz eko bombaža1,  nato vse gradivo predamo odgovornim osebam in morebiti organiziramo še kakšno čistilno akcijo.

Moj prispevek? Občudujete ga lahko tukajle, ustvaril pa sem še eno na deviantArtu za bolj artistično navdahnjene. Kje se nahaja omenjena packa?

V občini Medvode, pred gostilno v Vikrčah, kamor se zavije iz Kajakaške ceste. Čeprav vaščane opozarja znak Prepovedano odlaganje!, je ravno za njim največji kup smeti.

Spodaj dodajam še nekaj sličic; mojo umetnino in seveda srajčko, ki so mi jo poslali prijazni strici na Večeru. Hkrati sem izkoristil še brezplačno naročnino na 7 dni. Čeprav je tednik na višjem nivoju, kot ostala rumenjaška solata na našem trgu, pač to ni tip magazina, ki bi ga imel naročenega in redno prebiral. Pa vseeno hvala, upam, da očistimo Slovenijo nesnage! (Take i ovake)

  1. Ekološko gojen bombaž raste v zemlji brez dodanih pesticidov, herbicidov in drugih toksinov, semena le-tega niso pridobljena z genetskim modificiranjem. Metoda ekološke pridelave izboljša rodovitnost zemlje in varuje delavce na tovrstnih gojiščih pred zastrupitvami, hkrati pa ohranja kvaliteto okolja. [↩]
Categories
Računalništvo

Posodobitev routerja Asus WL-500G Deluxe z DD-WRT

Nikarte jokati od zgornjih okrajšav in tujk! Router, predvidevam, da veste, kaj je. Če ne, si preberite tu. Dotičnega Asusa WL-500G Deluxe sem dobil kakšnih 5 let nazaj in z njim najprej nisem bil zadovoljen. Ko je leta 2003 v dom prišel ADSL, se je z njim namnožilo tudi število (prenosnih) računalnikov v hiši in usmerjevalnik je bila edina izbira. Na moje presenečenje so ga mati nekega dne meni nič, tebi brezžično omrežje, prinesli domov, češ, da je nek sodelavec rekel, da je to super mašina. Seveda nisem imel pojma, kako deluje brezžično omrežje, kaj so tiste okrajšave, kako naj mi zopet normalno delajo P2P omrežja. Hkrati se je velikokrat obesil (pod težo česar koli že), zatorej sem ga kar nekaj časa imel izklopljenega. Ko so se povečale težnje za brezžični dostop, sem ga bil primoran namestiti nazaj. Zakopal sem se  v navodila ter razne nasvete na internetu in naposled sem le dojel celo sliko teh čudnih omrežij in kako vse skupaj sploh deluje. Ker ta Asus ni mlačna juha (Broadcom 5365 čip pri 200 Mhz, 32 MB, 4 MB flash, 2 USB 2.0 priključka), se mi je nekako čudno zdelo, da dela tako nestabilno. Kasneje mi gospod internet razodene, da je strojna oprema odlična, a zasrali so programski del. Hja, te pa nič! Za silo sem ga pokrpal, da je vsem po hiši delal internet, a težave so bile še vedno s P2P omrežji, da raznih (starejših) igre na omenjam. Nato pa sem okrog letošnjega novega leta izvohal zanimiv program, DD-WRT imenovan.

Ne da je to kaj novega, na sceni je že nekaj let (sprva sicer samo za Linksys) in tudi drugih tekmovalcev ne manjka (OpenWRT, Tomato …). Šele pred nedavnim se je DD-WRT dovolj razpasel, da podpira malo morje različnih routerjev z Broadcom čipom (seznam združljivih naprav tukaj). DD-WRT je v bistvu zelo kompaktena distribucija Linuxa, ki vso vašo železnino končno naredi uporabno. Sem misli, da je bilo, kar je Asus ponujal, vse, a se šele sedaj zavedam, kako zanič je bilo prvotno programje. Z odlično strojno opremo in pridodanim Linuxom Asus res postane prava zverina, ki predvsem naredi, kar ji rečeš, in je hkrati še neprebojno stabilna. Nikoli mi ne bo jasno, zakaj na tako dobro železnino tlačijo tako zanič programsko opremo? Kakor koli, DD-WRT je odlična izbira, če vas heca router ter bi ga radi ponesli v nove višave. Najljubše možnosti na novi opremi: VNP; Port Forwarding, ki dejansko odpira porte; SSH ter SCP dostop preko konzole; stabilnost; možnost nastavljanja števila povezav, da se zaradi P2P router ne obesi ter izboljšana brezžičnost. Spodaj sledijo navodila, kako namestiti DD-WRT na Asusa in še nekaj slik.

Za začetek potrebujete starejšo različico DD-WRT, da pripravite podlago za najnovejšo, ker slednjo ne morete ‘direktno’ posneti na router. Snemite si torej staro in novo različico. Postopek:

  1. Prijavite se v svoj router, za katerega je najbolje, da je povezan z računalnikom preko LAN kabla (brezžičnost zna povzročati težave, lahko umre med flashanjem in zabave bo konec), ter se odpravite do postavke System Setup -> Firmware Upgrade
  2. Ker zaenkrat Asus sprejema le .TRX datoteke, izberite starejšo različico (ki ste jo prej dolpotegnili) in jo naložite na router. Počakajte, da se zadeva prebudi v novi srajčki.
  3. Ko ste končno v DD-WRT, se odpravite na Administration -> Firmware Upgrade in naložite novo različico (končnica .BIN) ter počakajte, da se zadeva preobuje.
  4. Čestitke! Ste ponosni lastnik nabildanega routerja, ki vas ne bo pustil več na cedilu. Za vprašanje se oglasite v komentarjih.

Star vmesnik Asus WL-500G DeluxeDD-WRT na Asus WL-500G Deluxe