Pravzaprav je minilo že več kot 12 dni in tudi posebnih skomin ni, če sem iskren. Govorim namreč o novi pridobitvi; iPhonu 3GS, ki se je v hišo prisvaljkal 11. septembra letos. Sprva sem naletel na mnogo nevšečnosti, za katere se je kasneje izkazalo, da so le plod mojega neznanja ali ozkoglednosti. Navsezadnje sem pretekla štiri leta životaril na plebejski Nokii 6230i; zaprmej sem si obljubil, da jo menjam le za iPhona, takoj ko stegnem tace po njem, drugi me ne zanimajo.
Odločitve nikakor ne obžalujem, ker je izkušnja z Jabolčnikom le nekaj posebnega. Ne bom ravno trdil, da se mi je življenje obrnilo na glavo tako kot zadovoljnim kupcem Top-Shopa, a vsekakor spim bolje, manj se premetavam in glava me ne boli več. Majčken dokaz veličastnosti je tudi tale zapis, ki ga ustvarjam na telefonu. Internet spoznavam v novi dimenziji, mobilnost doživljam na novo, učim se pretkanih prijemov in da neskončnih razširitev v obliki aplikacij niti ne omenjam. Dolgo sem čakal, a se je le splačalo.
Za pokušino spodaj dodajam še nekaj fotk, prav tako neposredno s telefona. Prva je fotka srajčke, v kateri naokoli fijakam iPhona. Sprva sem ga mislil pacati z invisibleshieldom, a me je Jonas prepričal, da si rajši omislim dotično leder jakno, ki je vsekakor boljša izbira (googlaj Urbano cases).
Na drugi sta polnilca, prvi s starega iPoda, drugi je nov. Ogromna razlika v velikosti po štirih letih, le na kablu so porezali nekaj finih mslih dodatkov. Recesija, jebiga, so pa zato slušalke bolje opremljene.
Na tretji je primerjava škatel, zadnja je pak poslovilna. S prihodom novodobnika sta tako Nokia kot iPod postala neuporabna, saj iPhone zna oboje bolje. Oba sta dolgo in dobro služila, a zdaj je čas, da ležeta k pokoju. Jaz tu ostanem in bijem bitko na novi tehnološki fronti!
