S čim naslediti junaka iz prejšnjega zapisa? Ko sem brskal po shrambi, sem ugotovil, da imam na lagerju (pun intended) še kar nekaj piv iz čêškega novega leta (ja, vem, slab sem). Vendar tokrat nisem na plano potegnil kakega Bohemca ali Moravčana. Na noviga lejta dan sem v čêškem supermarketu v voziček natrpal še lično zapakirano četverico Leuvčanov – ker jih nisem še nikoli pil in ker so imeli pridodan lep kozarec (slika dolaj).
Še intermezzo glede fotografij: len sem bil, to je vse. Za ta povprečen lager se mi ni dalo kaj preveč ukvarjati s scenografijo.
Ja, spodaj v ozadju je skleda za solato.
Jebatga.
Torej, embalaža in kozarec sta lična, je pa to bolj ali manj vse. O Stelli Artois ni kaj dosti za povedati, če ste kdaj sipnili Uniona, Laškega ali katerega drugega izmed stotnije lagerjev. Pivo ima bojazljivo cvetico s sadnimi podtoni, standardno glavo in normalno zlato barvo. Tako karbonacija1 kot alkoholna stopnja sta v mejah povprečja – pravi otrok katoliške družine slovenskega podeželja, čim manj izstopaj!
Takisto je zelo nepretresljiv okus, se pa Stella rahlo razlikuje od našega rdečega in zelenega po manj zahtevnem pookusu, kar ga naredi še bolj pitnega (celo od Uniona). No, ja, to ni mišljeno kot huda pohvala – pivo je bolj za babe.
Seveda se ga v vročih dnevih ne gre nalivati s težkimi porterji in gostimi nefiltriranimi, zategadelj bo Stella nedvomno kdaj prišla prav. A ker ga gostinci častijo kot suho zlato in temu primerno oderuško ocenijo, vedno manjkrat.
Za odžejat je.
- Da se bolj učeno sliši, hehe [↩]