Categories
Politika

SD ali 100 dni konsenza

Na današnji dan pred 100 dnevi se je rodilo Upanje. Po septembrskih volitvah se je 21. novembra naposled le formirala nova vlada Borata Boruta Pahorja. Volilci smo bili siti samopašništva SDSa ter ostalih pritlikavcev in zato je Pahor uspešno nagovoril razočarano ljudstvo z odgovornostjo za spremembe. Naposled je na odločilni dan le zmagal z veliko razliko. Bilo je dobro in ljudstvo se je veselilo. V sedanjih stotih dneh se je nabral kar lep pehar (ne)zgod, predvsem zaradi anticipiranih apokaliptičnih razmer v gospodarstvu in samega neizkustva vseh akterjev. No, drugi so pak hoteli lomastiti po svojih ustaljenih vzorcih in so jih zmedle nove paradigme, ki jih je ustoličila SD. Poglejmo, kaj se je bistvenega zgodilo v obdobju tem.

Smrdeti je začelo že kojci po volitvah, ko smo dvignili pokrov in prešteli glasovnice. Karel Erjavec aka. Erjava Kahla kot predsednik DeSUSa je na volitvah dobesedno pokadil, vendar je bila stranka na srečo uspešnejša. Zatorej se je v boj vrgel kot sestradan lev z zaraščenim nohtom in skorajda ogrozil vlado, še preden je bila sestavljena. Njegove zahteve so bile čudne, ker je zase hotel ministrstvo, a sploh ni bil izvoljen za poslanca??? Hotel je eno ministrstvo več kot LDS, nato 3 ministrstva, zatem kakšnega državotvornega, na koncu pa mu je Pahor povedal svoje, ga utišal in mu tako naložil skrb za okolje, čeprav ima izobrazbeno gledano o tem toliko pojma kot Brad Pitt o kvačkanju idrijske čipke.

Druga smešnost je bil večni zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je na teh volitvah končno odletel (v tople kraje). Ker ga predsednik Türk ni potrdil za veleposlanika na Dunaju, je prvi skorajda tožil državo (od kdaj se da iztožiti delovno mesto, če nisi kvalificiran???), zato je Pahor zajebal situacijo in ga potegnil v svoj kabinet; s tem smo hkrati še izumili delovno mesto posebnega odposlanca z velikim številom telefonskih številk največjih riti cele Evrope. Ali je to bila mogoče le veleumna poteza, ker naj bi Dimsi Rupsi kot navaden uradnik s polovico plače “le” hodil opravljat uradniška dela, pri tem pa bi ostal tiho kot miš? Zaradi vse kolobocije je po sporazumu Dragi Borut – Dragi Tone – Dragi Borut – Dragi Slavko odstopil Slavko Ziherl, državni sekretar na ministrstvu za zdravje. Namen dosežen? Niti ne.

Naslednji udarniški paket je prišel neposredno iz opozicije in je zadeval temeljne postulate, ki si jih je Pahor izbral za dogme njegovega mandata. Recimo obljube o kadrovskem cunamiju – bolj glupe besede že dolgo nisem slišal – saj naj bi ljudi menjal le, če bi bilo to strokovno upravičeno, ne pa po načelu vaši-naši, kot je to prakticirala SDS (čudno, da so ravno slednji pri vsem skupaj najbolj glasni; kot da zadnje štiri leta niso počeli ničesar?) Zatorej je kot varuh in temeljni izvršitelj Pahorjevih obljub vzpostavila števec menjav na njihovi spletni strani, ki pridno beleži vse užaloščene, odpuščene iz nastavljenih mest. Pri tem se poraja vprašanje za Pahorja: če je SDS nameščala po politični pripadnosti in potemtakem per definitionem nihče ne ustreza po strokovni plati, ali ni potem smotrno, da SD ne jebe nobenih dogovorov ter vehementno zamenja vse prejšnje, ki jih že volitve niso odplaknile, da se končno vzpostavi intelektualna elita? Zanimivo je, da števec ne omenja uprave Nove Ljubljanske banke, kamor je bil posajen “poslanec” LDS, Draško Veselinovič, ki ima rajši denarni kot zakonodajni stolček. Aja, strokovnost, ja. Se pardoniram.

Ostale so le še minorne zadevice. Kot na primer cena kave, ki jo bo od sedaj naprej plačeval Pahor sam (in še ostala garnizija). Ko so ugotovili, v kakšnem dreku smo, so se vodstveniki odločili, da je čas, da za lasten “luksuz” začne plačevati vsak sam, hkrati pa so hoteli postati zgled za varčevanje v hudih časih. Plačevanje reprezentance, manj potovanj, varčevanje s službenimi vozili, znižanje plače poslancem. Nasprotniki so hiteli poteze označevati kot populizem. Sam se še vedno ubadam z vprašanjem, kaj potem ni populizem? Resda so ti ukrepi (ki pa se lahko dosežejo na kratki rok) zanemarljivi, vendar je to vsaj začetek. Prejšnja vlada ni niti poskušala varčevati in je raje državo zadolžila do Tokija. Predlagam novi vladi, naj odpove nakup patrij, preklopi na odprtokodne programe in prevetri seznam javnih uslužbencev, ker jih je tam nemalo samo zato, da bezajo po dreku ter vlečejo cekin v lastni žep. Lastnih načel/obljub/vloge se (o, kako nepričakovano!) ni držala SDS in je prejšnji teden vložila interpelacijo zoper ministrico Katarino Kresal ter še neko podobno skropucalo, ustavni zakon. Tako slaboumne vloge in argumentacije obeh še nisem bral; sicer je res vse spisala SDS, a sem vseeno mislil, da premorejo kakšnega polsposobnega pravnika, da približno ve, o čem piše. No, saj. Če si povprečen slovencljast kmet, ti itak dogaja vse, kar izdavi SDS ali njeni sluge, če imaš vsaj za riževo zrno pameti, pa niti ne.

Torej, prvih 100 dni Pahorjeve vlade je mimo in če gre verjetni nasprotnikom, se bo kmalu odprl pekel, doletela nas bo epidemija in vsi bomo obubožani pasli travo. Seveda, če so nam tako dišečo godljo zakuhali predhodniki (tudi v svetovnem merilu). Pred volitvami sem bil navdušen za Pahorja, a se je sedaj vse skupaj malo umirilo. Zaradi nekaj prav bizarnih potez sem postal nezaupljiv do vsebine koalicijske pogodbe in predvolilnega leporečja. Res je, da je minilo le sto dni, tako da ima Pahor še dobra tri leta, da totalno zajebe situacijo in da lahko potem zopet izvolimo odrešitelja. Najbrž kar Janeza Janšo. Če bo takrat od Slovenije še kaj ostalo, saj si jo bo verjetno podredila Stranka slovenskega naroda, ki bo s pomočjo Zmaga Jelinčiča zarisala mejo kar do Dubrovnika, kar bo izhodiščno stanje za pogajanja, nekaj dni kasneje pa se bo vnela tretja svetovna vojna.

Categories
Slišeo Video

Elektroakustični pršut

Takole sem oni dan preletaval arhiv starih filmčkov iz oddaje Radio Ga-Ga in sem naletel na tistega, ko Ivan Serpentinšek govori o ozvočevanju štal (še prej pa mastno užali Salome: najprej se odloč as baba as dec pol boš pa govoriVO!). Film si oglejte spodaj; govori pa o tem, kako je Ivan že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ozvočeval hleve (Milkin je bil med prvimi!). Z 12 wattnim zvočnikom je že takrat ustvaril Dolby Surround, in sicer tako da je Srečo Katona držal zvočnik ter tekal po hlevu, da je bil zvok vse prisoten. Od takrat izvira tudi geografsko zaščiteno poreklo pršuta, ki je na zvoku sušen (za pojasnila glej film). Serpentinšek razlaga, da je preizkusil glasbo od Ivana Brahmsa iz Kungote, prek Globokarja, Matičiča, Štajerskih 7, do Avsenika, Slaka in Fantov z vsemi vetrovi z vseh vetrov, a z nobenim ni dosegel večjega uspeha. Posrečilo se mu je šele z elektroakustiko Bora Turela.

Najprej sem mislil, da se Šarec šali in da je tega Turela sam ustvaril v svoji glavi. Nato sem za hec povprašal strica Googla, ki mi je povedal, da je to znan slovenski (avantgardni) skladatelj. Ker mi je taka glasba blizu, sem poiskal po raznih trgovinah, kje bi se dalo kupiti kaj njegovih del. Ker nisem našel nikjer čisto nič (dela so že “stara” in tudi pretiranega povpraševanja si ne morem predstavljati), sem gospodu poslal prijazno e-pošto, da ga pobaram, če on kaj ve, kje bi se dalo kaj materiala dobiti. Odgovoril je, da ima Aedona in Brez hitrosti brez hrupa doma in da mi jih podari, le če povem naslov! Noro. Očitno imam pri glasbenikih vedno srečo; se še spomnite glede K4 Formata 07? Edinole Zvočne pripovedi bom moral lastnoročno poiskati – najverjetneje v Muzikalijah na Trgu francoske revolucije 6. In ko sem že pri tem – note to self: v knjižnici Otona Župančiča si izposodi Oscilacije v ateljeju! Turelova glasba je fenomenalna, seveda, če ti je tak stil všeč. Eksperimentalno, atonalno, naravno, sveže. Pridodajam še nekaj sličic in seznam glasbe.

AEDON

Instrument And Tape / Instrument in trak – CD 1

  1. The Endless Loop – For Flute And Tape / Nedokončana zanka (1983)
  2. The Spiral – For Piano, Tape And Live Electronics / Spirala (1986)
  3. From The Trunk Of The Trumpet – For Trumpet And Tape / Iz trupa trombe (1988)
  4. The Intermediary Spaces – For Recorders And Tape / Vmesni prostori (2003)

Ars Acustica, Radio Art – CD 2

  1. The Lands Of Lost Sounds / Dežele izgubljenih zvokov (2002)
  2. Between Words And Silence / Med besedami in tišino (2002)
  3. The Requiem / Rekviem (1992)

BREZ HITROSTI BREZ HRUPA / BEYOND NOISE AND HASTE (SOUND LANDSCAPES)

  1. Štirje letni časi
  2. Intermezzo 1
  3. Sonotranjosti
  4. Intermezzo 2
  5. Etuda za requiem
Categories
Turistika

Prijavi packo v naravi

Ne, to ni tista packa iz novembra, ampak je prava – tista, od katere sem si sposodil naslov za novembrski spodrsljaj policije. Tokrat gre za Večerov tednik 7 dni, ki je organiziral masovno akcijo zbiranja pack – divjih odlagališč v naravi. Račun je preprost: dva miljona prebivalcev naj fotografično zabeleži svinjarijo, jo pošlje na spletno stran in dopiše, kje se vse nahaja. Potem? Dobiš nadkul majčko iz eko bombaža1,  nato vse gradivo predamo odgovornim osebam in morebiti organiziramo še kakšno čistilno akcijo.

Moj prispevek? Občudujete ga lahko tukajle, ustvaril pa sem še eno na deviantArtu za bolj artistično navdahnjene. Kje se nahaja omenjena packa?

V občini Medvode, pred gostilno v Vikrčah, kamor se zavije iz Kajakaške ceste. Čeprav vaščane opozarja znak Prepovedano odlaganje!, je ravno za njim največji kup smeti.

Spodaj dodajam še nekaj sličic; mojo umetnino in seveda srajčko, ki so mi jo poslali prijazni strici na Večeru. Hkrati sem izkoristil še brezplačno naročnino na 7 dni. Čeprav je tednik na višjem nivoju, kot ostala rumenjaška solata na našem trgu, pač to ni tip magazina, ki bi ga imel naročenega in redno prebiral. Pa vseeno hvala, upam, da očistimo Slovenijo nesnage! (Take i ovake)

  1. Ekološko gojen bombaž raste v zemlji brez dodanih pesticidov, herbicidov in drugih toksinov, semena le-tega niso pridobljena z genetskim modificiranjem. Metoda ekološke pridelave izboljša rodovitnost zemlje in varuje delavce na tovrstnih gojiščih pred zastrupitvami, hkrati pa ohranja kvaliteto okolja. []