Pred kratkim je na Blogosu svoj blog odprl tudi naš večni zunanji minister Dimitrij Rupel. Končno, bi lahko rekli; ker so politiki (tako poslanci kot ministri) v službi ljudi, bi morali imeti pravico, da o njih izvemo čim več, torej tudi kaj počnejo čez dan oziroma kaj mislijo o določeni zadevi. Blog je zelo primeren za tako početje, omogoča pa tudi dvosmerno komunikacijo, čeprav je slednja ponavadi bolj sama sebi namen.
Vendar če se odpravite na stran Ministrstva za zunanje zadeve, vas nekje na sredi čaka ogromen moder gumbek, ki napeljuje na Ruplov blog (ta pa je na Siolu). Čudno je namreč, zakaj si minister ne omisli bloga na strežniku Ministrstva. Zagonetko je pojasnila Mladina, kjer so dotično vprašanje zastavili Ministrstvu. Dobili so presenetljiv odgovor, da naj bi jih vzpostavitev bloga stala preveč denarja. No, tole je kupček bikovega fecesa iz večih razlogov. WordPress je odprtokodni program in je zastonj, zna ga namestiti vsak vsaj malo računalniško pismen osebek in tudi zasede le okrog slabih 5 MB prostora, kar je zelo malo v primerjavi s celotno spletno stranjo ministrstva. Če pa je res taka kriza z denarjem, bi pa sam minister lahko prispeval kakšen evro na mesec, razen če je zaposlenim na ministrstvu zgled Domen Zavrl.
Kategorija: Politika
Družina s Trojan
Precednik preceja
Na hadovem blogu sem naletel na nadvse prečudno e-pismo, a so se mi vremena kojci zjasnila (čeprav je zunaj še vedno nemaren dež), ko sem vdrugič podrobno ga prečital. Njega avtor je namreč eden izmed številnih1 predsedniških kandidatov, Artur Štern. Poslal ga je naokoli, ker prosi za podporo s podpisom obrazca na upravni enoti. Slog je tipično njegov: humoren in zbadljiv, svoje pa dodajo še namerne napake, ki jih sicer kar mrgoli, a upam, da zares slovenščino bolje obvlada. Zakaj ta zapis torej? Ker je poleg Zmaga Jelinčiča moj najljubši kandidat ter mu želim na poti zbiranja podpisov malo pomagati. Upam, da mu res uspe se uvrstiti med uradne kandidate, vendar bo glede na Alojzija Peterleta to težko, saj je slednji v 3 (treh, three, drei) dneh zbral 15000 (petnajst tisoč, fifteen thousand, fünfzehn tausend) podpisov. Čudne so te igrice. Bog nam pomagaj?
Juhu. Zdaj te pa res enkrat zelo rabim. Prijatelja spoznaš v sreči (v nesreči pa ti pomaga katerikoli dober človek).Specialno navodiloV času, ko ima tvoja upravna enota (sedež občine) uradne ure, in sicer od 20. avgusta do 20. septembra (čim prej, tem bolje, da lahko steče obilna verižna reakcija, najbolš torej že kar ta pondelk), povabiš nekaj (čim več, tem bolje) prijateljev na pivo (ali karkoli – lahko tudi nič) v bližnji lokal, s sabo naj imajo osebno izkaznico, spijete eno rundo in švignete podpisat, da podpirate mojo kandidaturo, vsak posebej seve dobi tam obrazec in ga izpolni, dobi štempl in potem lepo vse skp ruknete v kuverto, nalimate znamko in pošlete na moj naslov – Artur, Vrabče 6, 6210 Sežana (ali pa mi zadeve pozneje osebno izročiš, ko se vidiva – a mi prosim sporočaj na vsake toliko, kakšno je trenutačno stanje). Lahko pa še počakate s pošiljanjem in se vrnete na novih par rund, zraven lobirate še pri folku naokoli in jih pošiljate tjakaj na podpis. Zdaj pa bistvo: ti frendi, ki si jih obvladal, naj isto storijo kak dan kasneje z novimi, njegovimi drugimi kompanjerosi in tako naprej – treba je pa to delati čim hitreje in s čim večjim številom. Seveda tudi ti svoj postopek, če se ti le ljubi, ponavljaš, karseda pogosto. Ali pa preprosto samo govoriš ljudem, naj se ruknejo tja dat podpis.Če imaš pa sam kakšno dodatno ali še boljšo idejo, pa toliko bolj super, jasno. Dokažimo, da se da tudi brez dragih finančnih podpor obvladat situacijo. Hvaležen bom vsakemu podporniku, vsakdo dobi od mene 10% popust pri najemu Forta Ontario; tistim, ki pa mi zberejo največ glasov, jim, če dosežemo cilj, priredimo veliko žurko tamkaj, vse na naš račun. Poleg tega menda država tistemu, ki preseže 10% na volitvah, povrne vse stroške – torej tudi tvoje delovanje ne bo nujno samo volontersko.Varianta je pa seveda tudi, če se ti ali komu od tvojih lub met štant pred upravno enoto, jaz mu dam plakat in moje knjige, od vsake prodane knjige dobiš 5 evričev.S svojim hraoščem kabrio se bom tudi gonil po Sloveniji, tako da, če se ti ljubi, lahko v tvojem kraju pred sedežem upravne enote v času uradnih ur skomandiramo shod in pridem torej lično tjakaj. To se morava pa menit po mobiju – 031 472 655. Sicer pa štartam v ponedeljek ob 10h pred upravno enoto Šmarje pri Jelšah (tam namreč kupim hrošča), ob 13h Šentjur in ob 14h Celje – vabljeni vsi, seveda tudi novinarji.Pošlji prosim tole zadevščino naprej, čim več svojim, tudi sprintaj in fotokopiraj, skratka, deli na vse strani – da preplavimo Slovenijo in potem še svet – pomisli čisto resno: ves svet bi se zanimal za državo, ki ima takega spešl precednika. Juhu. Rabim 5000 podpisov; mi pa jih probajmo dobit še veliko več, da ne bo kakšnih dilem. Zadeva je skrajno resna in skrajno zabavna.
Hvala.
precednik
(to je tisti, ki preceja, v tem primeru ljudi, prave od lažnih prijateljev naprimer, tako da pravi pridejo na dan, uni drugi, gospodje tončki, pa sami sebe fuknejo na cedilo in tam tudi ostanejo – in ti si sploh ne moreš predstavljat, koliko ljudi mi je ta čas obrnilo hrbet; tisti pa, ki ostanete, ste toliko bolj ta pravi; no, še več se jih je pa, tudi čistih neznancev, ponudilo, da sodelujejo, juhu)
Sporoči; če si za; lahko ne rečeš ne bu ne mu; lahko pa ti; če je taka tvoja volja, tudi neham pošiljat te mejle.
V vsakem primeru, tako ali drugače: VINCEREMOS <p
- Zmago Jelinčič, Artur Štern, Mitja Gaspari, Alojzij Peterle, Marjan Beranič, Jože Horvat, Jože Andrejaš, Darko Kranjc, Elena Pečarič, Monika Piberl, Matej Sedmak, Danilo Türk, Ing Pavel Pawell Premrl von Premerstein Novljanin pl. Lavrinin van de Clevin [↩]