Kategorija: Pravo

Categories
Mediji Politika Pravo

Nezavedna malomarnost

Nezavedna malomarnost je podana, če se storilec ni zavedal, da iz njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. Gre torej za primere, ko je iz kakega storilčevega ravnanja nastala prepovedana posledica, glede katere mu ni mogoče očitati ne naklepa ne zavedne malomarnosti, sodišče pa mora ugotoviti, ali je storilcu mogoče očitati, da bi se bil moral zavedati možnosti nastanka prepovedane posledice. Namesto da bi raziskovali to, kar je bilo v storilčevi psihi (zavesti in volji), se sprašujemo o tem, kar naj bi bilo, bi moralo biti, pa v resnici ni bilo, in ali to lahko storilcu očitamo.

Tako o tej obliki krivde razlagajo starešine kazenskega prava še po starem KZ, kako pa ureja to novi KZ-1 mi ni najbolj jasno, dvomim, pa da je kaj bolj kateremu izmed zakonodajalcev. Kakor koli; besedico nezavestna sem spremenil v nezavedna, ker je prva inačica contradictio in adiecto, oksimoron. Nezavestnost odpira vprašanje prisotnosti zavesti, če pa te ni, je izključeno že ravnanje kot element splošnega pojma kaznivega dejanja in takrat kaznivega dejanja sploh ni. Zato mi je bolj smiselna nezavednost, saj storilcu očitamo, da se ni zavedal možnosti nastanka prepovedane posledice, čeprav bi se mogel in moral. Kakor koli drugič; trenutno ni čas za gramatikalno globoke, kontemplativne diskusije o obliki krivde, želim povedati le, da zadnje čase malomarnost opažam v celi vrsti dnevnih dogodkov. Začnimo pri Homeri:

Avtocesta, kakopak. Ali bolje: v nadvse popularnem predoru Šentvid. Po dolgih letih trpljenja na Celovški, smo ga le dočakali prejšnji mesec, saj je bil odprt skladno z uvedbo vinjet. Do sedaj je bil že petkrat zaprt, ker je odpadal luksuzni protipožarni omet. Voznik Sascha Eichmüller iz Hechingena v bližini Stuttgarta je bil zagotovo presenečen nad stokilogramskim pripadom na njegov Audi; še dobro, da so vsi odnesli celo kožo, avto pak ne. Zavod za gradbeništvo je ugotovil, da v ometu sploh ni vezivnega tkiva, zato naj bi tako rad odpadal s stropa. S tem se verjetno ne strinjajo delavci, ki omet odstranjujejo s pnevmatičnim kladivom, saj se nekje kot nalašč drži stropa kot pijanec plota. Kaj je šlo torej tu narobe? To, da minister Radovan Žerjav do nedavna ni vedel, da predor nima uporabnega dovoljenja? Da je SCT malomaren pri izbiranju podizvajalcev? So nas Angleži nategnili in z nevdelavo veziva prihranilil nekaj evrov? Čim prej naj se nekaj domenijo, medtem bomo vozniki z vinjetami dušebrižno opazovali najdražji kup odpadkov doslej (se mi zdi).

Na reki Savi pri gradbišču Hidroelektrarne Blanca se je v četrtek, 3.7.2008, popoldne zgodila tragedija. Ugasnilo je 13 življenj. Poslanec in župan,  Kristijan Janc, je organiziral dogodek, imenovan Zadnji spust po Savi. Kako preroško. S kanuji so se spustili po Savi pod elektrarno še zadnjič, preden slednjo zaženejo in jo tako zaprejo za čolne. Nekaj članov posadke je bilo pametnih, zato so lepo na kopnem obhodili elektrarno, ostali so se zapeljali čez pretočno polje. Ne bo mi jasno, zakaj so silil tja s popolnoma neprimerno opremo. Zakaj bi se sploh hotel peljati pod ELEKTRARNO? Spodaj v galerijici si oglejte, kako zgleda prej omenjeno pretočno polje. Res bolj malo možnosti za preživetje.

Naslednji spodrsljaj prihaja, nepričakovano, iz uredništva 24ur.com. Deset dni po Blanci je okolico Kamnika zajelo strašansko neurje. Odpihnilo je strehe, ruvalo drevesa in pretreslo ljudi. Med vsem tem je bil najbolj bizaren pogled na predsednika vlade, ki si kvazi ogleduje škodo in sočustvuje z državljani ter jim trepljajoč jih po rami obljublja denarno pomoč (namesto da bi zavihal rokave in pomagal pokrivati streho), neprijetno situacijo pa veleumno zaključi kamniški župan, Tone Smolnikar, ko smehljajoč se izdavi, naj obupani domačini kar naprej pridno delajo, hkrati pa naj igrajo loto. Skrben župan, ni kaj. Ampak vrnimo se k 24ur.com. V vsej svoji napihnjeni ekskluzivnosti so se rahlo spozabili. Nek osebek je z (dokaj bornimi) Photoshop sposobnostmi prilepil tablo za Kamnik na zelo dramatično tornadovsko ozadje in ga poslal na 24ur.com, češ, glejte kakšen kažin sem pofotkal v Kamniku preden sta poleg mene pristala krava in pol hrasta. Vrli preiskovalni novinarji so “posnetek” brez pomisleka objavili in poželi val posmeha na slovenskem delu interneta. Kmalu so sramoto umaknili, a prepozno, saj imamo spodaj v galeriji priročen dokaz! Več pazljivosti torej. Oziroma zdrave pameti.

Tu so še torej obljubljeni posnetki v galeriji, avtorjev žal ne vem; če kdo prepozna tu svoja dela, naj se oglasi v komentarjih.

Categories
Politika Pravo

185,794

Ali relativneje: 10,98%. To je številka ljudi, ki so včeraj prišli na referendum o pokrajinah in oddali svoj glas. Najnižja, 7,37 odstotna je bila v Ljubljani, kjer je župan Zoran Janković pozval k neudeležbi. Nekaj kasneje je Janeza Janšo pozval k odstopu. Na to je Janša dejal, da je Jankovića srečal, ko so polagali temeljni kamen za pravoslavni pastoralni center v Ljubljani. “Očitno je bil tudi zaradi tega malo dobre volje in govori takšne stvari,” je odvrnil. Cinizem na vrhu, kultura dialoga na dnu. Janković je bil obtožen nedržavotvornosti, ker v demokratični državi poziva k bojkotu. Če pa ostalih 500 200 dobrih 100 županov in vladajoča garnitura poziva k obkroževanju besedice ZA, je pa v redu???

Takole na prvi pogled čez palec bi rekel, da je veljavno glasovalo toliko ljudi, kolikor jih pokliče v Voduškov Vroči stol, če se zgane glasovalni aparat koalicije. Sicer je tudi sam referendum bil podoben ščiš kot omenjena oddaja. Udeležba je bila sramotna. Andrej Bajuk je krivdo kojci obesil na lepo vreme in zatrdil, da imajo tudi v Švici, deželi referendumov, po celo 6% udeležbo. Kontro je dobil od Majde Vrhovnik Vlada Miheljaka; dotični je analiziral udeležbo od dvajsetih let prejšnjega stoletja in ugotovil, da nikoli ni bila nižja od 25%. Pravtako je Milan Zver zatrjeval legalnost referenduma, češ, četudi bi dva državljana prišla, bi bilo vse v redu. Res je bilo legalno. Za predhodni posvetovalni zakonodajni referendum ni nikjer predpisana večina, ki se mora referenduma udeležiti. Vendar tako nizka udeležba sama po sebi odpira vprašanje legitimnosti, o čemer je spregovoril tudi Danilo Türk.
Drug problem je vsekakor posvetovalna noema. Ker tak referendum predlagatelj lahko upošteva, lahko pa tudi ne. In izvede rešitve, ki bi jih ne glede na izid referenduma. Zato se mi zdi, da je posvetovalni referendum nasploh zgrešena opcija, čeravno ga pravni red dovoljuje. Če se že vpraša državljane, naj se potem izjava volje spoštuje, ne pa da miljoni evrov puhtijo v zrak hitreje kot utekočinjen dušik na sobni temperaturi. Tu trčimo ob tretji problem: sama razlaga rezultatov. Ravno pri tem poskusu so bila vprašanja naklepno/malomarno oblikovana tako, da dopuščajo ekstenzivno razlago. Oziroma kakršno koli razlago. Mi smo dobili sledeče vprašanje:

»Ali ste za to, da se v skladu s 143. členom Ustave Republike Slovenije ustanovi Gorenjska pokrajina, ki bo obsegala naslednje občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica?«

Kaj pomeni, če obkrožim PROTI? Da nočem v pokrajini Preddvorčanov, ker zastrupljajo vodo? Da bi rad priključil še občino Kamnik? Kako izrazim nezadovoljstvo z imenom pokrajine, ker hočem ime Kranjska? Kje protestiram proti prevelikemu številu pokrajin vobče? Komu zatežim, ker nočem, da ima Ljubljana svojo pokrajino? No, če vas že res zanima, sem na glasovnico napisal Nočem jebenih pokrajin! in jo odvrgel v glasovalno skrinjico. Ker jih res nočem. Za moje pojme je Slovenija premajhna za pokrajine; cela država bi bila lahko ena! Nasploh pa je problem z drobljenjem občin, ki se tanjšajo od zahoda proti vzhodu države. Z občinami je kot s pokrajinami: vsak bi jih imel čim manj, a hkrati bi vsak svojo.

Sekundarna hipoteza o ekstenzivnosti je bila potrjena z interpretacijo glasov. Državljani so potrdili enajst pokrajin, dve ne. V Osrednjeslovenski so bili v večini proti, zatorej vlada (teleološko) razlaga, da niso zadovoljni z velikostjo pokrajine in jo bodo razdelili na dva dela. Tako bomo dobili jebenih 14 pokrajin! Ne da bi komu dovolili temeljit premislek/analizo, Jože Tanko hiti napovedovati, da bodo dodali še eno pokrajino in tako dopolnjene zakone že v nekaj dneh poslali v Državni zbor. Očitno moramo v tem mandatu parlamenta za vsako ceno dobiti pokrajine.

P.S.: Iz čistega dolgčasa sem po občinah preštel neveljavne glasovnice; teh je tokrat naneslo 9436, kar znese 5% vseh glasov. 9738 jih je bilo lani pri volitvah predsednika republike. Z majčkeno razliko: takrat je glasovalo slab milijon državljanov. Koalicija, take that!

Categories
Pravo

Đorđe

Ob razglasitvi neodvisnosti Kosova, komentar dneva: l’etat c’est moi.

Američani so moralno podprli Kosovo in jim obljubili: “Računajte na nas!” Ko bodo pa Rusi kot stalna članica v Varnostnem svetu Združenih narodov uveljavili svoj veto, bodo zahropli: “Računite z nami!”

QED.