Categories
Slišeo

K4 Format 09

Še pomnite, tovariši? Davnega leta gospodovega dva tisoč sedmega, mi je za praznike iztekajočega se leta omiljeni diskač K4 brezplačno dostavil njihovo prvo napaberkovano grmado domačih avtorjev. No, letošnje leto zagledavši nov razpis za nov plošček (vsakič se jih prijavi več, letos baje okrog 170 izdelkov), nisem niti trenil z očesom ter takoj prijaznim mladeničem poslal emajlirano pismo, da zopet hočem K4 Format v svojem nabiralniku ASAP. Izdelek se je semkaj res prisvaljkal okrog desetega junija (sorči za pozen rivju) in takoj sem jel cufati stran ovojnice, da tlačenko prec zadegam v predvajalo.

Srajčka je zopet v velikosti vinilke, format se ni kaj dosti spremenil od prejšnjic. Sprednja stran prikazuje nek hud (popart?) kolaž instrumentarijev, zadnja pa zopet razkriva štandardni seznam izvajalcev ter podporo Občine Ljubljana (plosk)! Komadičev je tokrat nekolikanj več in že ob površnem poslušanju kojci zapaziš boljšo strukturiranost. Muzikalije so za razliko od predprejšnjega leta razporejene od melanholično umirjenih mimo poskakujočo poplesavajočih do naravnost razmetavam-se-kot-neandertalec-in-se-ne-sekiram trdojedrnih ritmov, ki ne padejo pod 150 BPM. Z drugimi besedami, plošček onomatopoetično otvori Dpek z jezičnim dohtarjem, ki fura lagoden izhlad (čilaut), do Yanoosha se ritmični udarci zgostijo in prelevijo v iskanje naslednjega svežega zvoka (Dirty Piano) kar pripelje do sočne diskodelične sredice E. B. Kinga, The Disko Dona ter The Beatraterjev. Noaf & Wichiwaka prestavita do sedme dimenzije, da človeka zvije, prijeten okus pusti očigleden vzor Jean Michela Jarra inu Karftwerkov. Od tu naprej zvok zavije na novo pot, malce temačno, bolj eksperimentalno, največ sveže. Vstopijo naj bobni in bas, ki služijo že prej omenjenemu razmetavanju. Zanimiv je eksperiment BeatMytha z vpeljavo N’Tokovega vokala, Wanda & Nova deViator ustvarita že zadnji razbijajoči klimaks postfeministične ženske, katero utiša možgansko oprani Errorist in cel skupek pripelje umirjeno do konca, tako kot se je začelo. Saj veste, vsaka dobra zgodba ima dramski trikotnik:  zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsnova.

Fantje so še enkrat ustvarili zelo dobro glasbo, drugi fantje pa so poskrbeli za lep izbor ino očem všečno zunanjost. Moj prijatelj Piki Jakob, velik poznavalec elektronske glasbe se sicer zmrduje, da vsekakor ni dovolj trdih ritmov, ker je zanj itak vse preveč soft. Kakor koli, jazst stvar vidim drugače. Gre za spodbujanje domače industrije, cilj je nabor kar najširšega spektra ušesa božajočih zvokov, navsezadnje to ni kompilacija Digital Dungeon ali založba Recyclopedia Electronica. Album je tehnično ter vsebinsko dovršen, navsezadnje so glavni mastering udejanili v studiu Earresistible Musick Gregorja Zemljiča. Zelo za in zelo čakam naslednji izpustek!

  1. Dpek – La Ricerca
  2. Suljo – Fuck Music
  3. Borka – Last train to Mamura
  4. Deep Floyd – Grad se nas brani
  5. Danaja & Pero – Doctor X
  6. Mr. Tado – Tado vs Dado
  7. Yanoosh – No Goal No Fun
  8. Qualias Dead – Dirty Piano
  9. Housemouse – Swingers
  10. The Beatraters – Talkin bout Disco
  11. E. B. King – Tuesday Night Fever
  12. The Disko Don – Protodisko
  13. Noaf & Wichiwaka – Abduction
  14. Electroaspect – New Day
  15. BeatMyth – Bondage (feat N’Toko)
  16. Smooth – Bruxia
  17. Wanda & Nova deViator – You don’t own me
  18. Bownr – Into 25
  19. Noom – Levitation Combustion
  20. Errorist – Sticky Cells
Categories
Slišeo Video

Elektroakustični pršut

Takole sem oni dan preletaval arhiv starih filmčkov iz oddaje Radio Ga-Ga in sem naletel na tistega, ko Ivan Serpentinšek govori o ozvočevanju štal (še prej pa mastno užali Salome: najprej se odloč as baba as dec pol boš pa govoriVO!). Film si oglejte spodaj; govori pa o tem, kako je Ivan že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ozvočeval hleve (Milkin je bil med prvimi!). Z 12 wattnim zvočnikom je že takrat ustvaril Dolby Surround, in sicer tako da je Srečo Katona držal zvočnik ter tekal po hlevu, da je bil zvok vse prisoten. Od takrat izvira tudi geografsko zaščiteno poreklo pršuta, ki je na zvoku sušen (za pojasnila glej film). Serpentinšek razlaga, da je preizkusil glasbo od Ivana Brahmsa iz Kungote, prek Globokarja, Matičiča, Štajerskih 7, do Avsenika, Slaka in Fantov z vsemi vetrovi z vseh vetrov, a z nobenim ni dosegel večjega uspeha. Posrečilo se mu je šele z elektroakustiko Bora Turela.

Najprej sem mislil, da se Šarec šali in da je tega Turela sam ustvaril v svoji glavi. Nato sem za hec povprašal strica Googla, ki mi je povedal, da je to znan slovenski (avantgardni) skladatelj. Ker mi je taka glasba blizu, sem poiskal po raznih trgovinah, kje bi se dalo kupiti kaj njegovih del. Ker nisem našel nikjer čisto nič (dela so že “stara” in tudi pretiranega povpraševanja si ne morem predstavljati), sem gospodu poslal prijazno e-pošto, da ga pobaram, če on kaj ve, kje bi se dalo kaj materiala dobiti. Odgovoril je, da ima Aedona in Brez hitrosti brez hrupa doma in da mi jih podari, le če povem naslov! Noro. Očitno imam pri glasbenikih vedno srečo; se še spomnite glede K4 Formata 07? Edinole Zvočne pripovedi bom moral lastnoročno poiskati – najverjetneje v Muzikalijah na Trgu francoske revolucije 6. In ko sem že pri tem – note to self: v knjižnici Otona Župančiča si izposodi Oscilacije v ateljeju! Turelova glasba je fenomenalna, seveda, če ti je tak stil všeč. Eksperimentalno, atonalno, naravno, sveže. Pridodajam še nekaj sličic in seznam glasbe.

AEDON

Instrument And Tape / Instrument in trak – CD 1

  1. The Endless Loop – For Flute And Tape / Nedokončana zanka (1983)
  2. The Spiral – For Piano, Tape And Live Electronics / Spirala (1986)
  3. From The Trunk Of The Trumpet – For Trumpet And Tape / Iz trupa trombe (1988)
  4. The Intermediary Spaces – For Recorders And Tape / Vmesni prostori (2003)

Ars Acustica, Radio Art – CD 2

  1. The Lands Of Lost Sounds / Dežele izgubljenih zvokov (2002)
  2. Between Words And Silence / Med besedami in tišino (2002)
  3. The Requiem / Rekviem (1992)

BREZ HITROSTI BREZ HRUPA / BEYOND NOISE AND HASTE (SOUND LANDSCAPES)

  1. Štirje letni časi
  2. Intermezzo 1
  3. Sonotranjosti
  4. Intermezzo 2
  5. Etuda za requiem
Categories
Slišeo

Nematerializirani slišeo ali Kako sem prvič kupil glasbo na internetu

No, da ne boste mislili, da nisem nikoli na splošno kupil glasbe. Ko mi je danes PrijateljPlačnik le odobril KarticoRadosti, sem se odpravil na Beatport, kjer sem že kar nekaj časa imel pripravljeno knjigo želja, da je takoj izpolnim, ko dobim na voljo ustrezna sredstva. V tej knjižici se je nabralo do sedaj naslednjih 5 komadičev:

  • VorR – Outlaws
  • Marko Nastić – 30cc
  • Temponauta – Get Up
  • VorR – Project 1.333
  • Chris Barrat – Whistelchaimes (Valentino Kanzyani & Tomy DeClerque remix)

Urgh, kaj so pa to sedaj za ene ne-tič-ne-miš underground zasedbe, porečete? Hja, saj ravno to – ker so tako zelo podzemeljske, se jih ne da dobiti nikjer drugje (niti na muli, hehe), zatorej smo velikodušno odprli denarnico; pa še nasploh je glasba kvalitetna.

Prvi in četrti izdelek je skomponiral britanski VorR pod vodstvom mecena Umeka. Outlaws (ki sem ga prvič slišal na letošnjem Žuru z razlogom) in Project 1.333 je hkrati prvi izdelek na Umekovi novi založbi, Sixteenofive. Sploh Outlaws je nekaj čisto izven-tega-sveta; in če je Lanicor himna techna, bi Outlaws komotlih postal glavna viža minimala. Izredno dodelan komad, ki ob vsakem novem poslušanju postreže s kakšnim novim zvokom ali zaporedjem, je vsekakor vreden svojega denarja, zato sem si ga privoščil v nadsuperiorni kvaliteti v WAV formatu. Na moje veliko presenečenje pa za WAV obliko zaračunajo dodaten evro – res, da je datoteka velika čez 70 MB, vendar je to v današnjem svetu optičnih povezav in terabajtnih diskov glup izgovor. Kakor koli, nakupovanje v Beatport je pravi užitek. Gostujejo mnogo neznanih, a odličnih elektronskih poskočnic, nedostopne klasičnim gusarskim kanalom (torrent, eMule, ftp, … ), zategadelj se počutim rahlo ponosnega, da si lastim prvi kupljeni navidezni slišeo filetek.

What the fuck have you done lately?