Kategorija: Turistika

Categories
Turistika

Pokljuka

Danes sem se vrnil s kratkega oddiha na Pokljuki, točneje v Goreljeku. Zadnje leta vedno bolj opažam, da me na peklensko cvrenje na morje sploh ne vleče več, zato imam rajši introspektivne počitnice v bolj ali manj oddaljenih, hribovitih predelih Slovenije.

Vreme nam ni bilo ravno naklonjeno, so bile tokrat bolj zadovoljne gobe, ki smo jih potem z veseljem nabirali. Vlažno nebo in zemlja sta poskrbela, da je vsak dan na plano pokukalo nekaj novih gljiv. Začuda je bilo teh največ šampinjonov, sledile so lisičke (osebni favorit) ter le za vzorec jurčkov, čeprav so bili slednji zastopani z nekaj težkokategorniki. Večino smo jih nabrali v hosti čez cesto, v priobalnem pasu, saj se večina “gobarjev” zapodi globoko v gozd, pri tem pa prvih nekaj deset metrov popolnoma spregleda užitne gobice. Se pa zato tam najde tolikanj več nadzemne kanalizacije. Resda čist gorski zrak in veliko gibanja spodbujata metabolizem, a toliko nasranih (človeških) kupčkov nisem doslej še zasledil. Zraven so obvezne grmade (skret)papirja. Dajte, ljudje. Malo potrpljenja in kakšna misel vnaprej, saj ni treba posrati cele hoste.

Ko smo že pri zdravju in kulturi, takisto ne morem mimo zbrcanega vsega, kar ni leseno in večje od tridesetih centimetrov. Razmrcvarjene mušnice tu, zbrcane kostanjevke tam, ninjevsko zrezane marele pod listjem.  Kje je tu kultura? Podobno vprašanje kot prej. Zakaj je treba zbrcati gobe, le če so neužitne? “Saj to  počnejo otroci, ko se igrajo,” slišim vpiti bojevite matere. Aha, potem torej eno okrog kepe staršem, ker otrokom privzgajajo dobronameren odnos do narave. Pih.

Podivjale niso le užitne gobe, temveč tudi trop rdečih mušnic, ki nam je pognal dobra dva metra od hiške in je vsak dan dobil novega člana. Toliko mušnic na kupu še nisem videl, kmalu bi lahko organiziral vodene oglede na posest, saj so se naključni mimoidoči množično ustavljali pri ograji in fotografirali lepotce. Nismo jih zbrcali. Le za posladek smo nabrali 31 borovničk, katere smo pravično razdelili med vse člane odprave.

DODANO: Dan pozneje nova odprava ugotovi, da od mušnic ni ostalo nič. Nada. Null. Zip. Zero. Nek imbecil je dejansko potrgal vseh 23 mušnic, nekdo drug (ali isti) pa je še prikladno zabil nekaj kolov pred vhod.

Folk je načeloma glup™.

Categories
Turistika

DA BEDA

Danes smo se po priporočilu znanca in zaradi ocene v Mladini, ki nas je spomnila, da naj ne zavijemo zopet v neko generično gostilno, odpravili v dotično tajsko restavracijo, Da Buda.

Najprej priporočam, da si preberete prej omenjeni članek v Mladini, saj se z njim ne bi mogel bolj strinjati. Neredko so Ilovarjev trio in tudi ostali sladokusci zelo neprizanesljivi do ponudnikov hrane, čeravno se jim na pladnju ne znajde odojek, krvav biftek, žganci z dvojno zabelo ter slivovka v navezi s krepkim teranom. Ne da je s tem kar koli narobe, le oceno sem vzel s tovornjakom soli. In smo se odpravili na Tajsko. Lačni.

Ambient je, kot pravilno ugotavlja druščina okoli Roze Pajk, trendy in fancy. Očitno Japonci in Tajvanci najraje uživajo sushi in tom yum v postmodernističnih domovih, kjer ne manjka brušenega aluminija, ostrih robov in kolosalnih betonskih podpornikov. Seveda ne manjka obvezen kip Bude, ki bdi nad jedače željnimi obiskovalci. Ko si izbereš strateško pozicijo in tja posadiš zadnjico, te spreleti še ena nenavadnost. Zakaj zvočno zaveso ustvarja trendy trip-hop, lounge in pocukrani chillout? Nekako sem se nadejal nekaj sličnega pipi, s katero radi postrežejo Kitajci, a navsezadnje smo tu predvsem zaradi jedače inu pijače, ambient je skorajda drugotnega pomena. Čeprav se doma ne bi branil visoko stiliziranega WCja; tja sem nekajkrat odšel samo zato, da sem na stopnicah lahko voyeursko špegal Netajvancem pod nož in v posode.

Naš trio je sestojil iz treh polnoletnih osebkov1. Šokantno se nam je zdelo, ker smo do tretje ure lahko jedli le kosila, medtem ko je a la carte na voljo le PO tretji uri (?). Nekoliko čuden marketinški pristop, a se nismo dali motiti in iz petkovega izbirnika naročili (slika dolaj):

  • spomladanski zavitki z zelenjavo
  • marinirana piščančja krilca z wasabi omako
  • Pad Thai rezanci s tofujem, zelenjavo, jajcem, arašidi in rakci
  • piščanec z indijskimi oreščki
  • solata s piščancem in ličijevim prelivom

Prva dva sta bila za predjed, lakoto smo odplaknili še vsak z enim ledenim čajem.

Potem pa pridejo na vrsto glavne jedi, kjer pa namesto bohotnosti tajskih okusov dobite slabe približke.

Žal. Resda še nikoli nisem prisostvoval kosilu pri Daengovih, a nekako se mi dozdeva, da tako praznih okusov Tajska le ne pozna. Čeravno so bila krilca začinjena s ščepcem cimeta in je bila omaka pri zelenjavnih zavitkih bolj sladka od sladke pokovke, je vse ostalo bilo, no, prazno. Še tista kvazi wasabi omaka je bila slaba imitacija spenjene in posladkane Thomy majoneze, ako se mi dozdeva, da je pravi wasabi vsaj na stopnji sveže naribanega hrena. Solata s piščancem je bila le to; kot da bi jo naredil doma ter pokapal z limono. Piščanec z indijskimi oreščki je bil zadovoljiv, a z zelo nepretresljivo izbiro zelenjave. Okus omake je zelo spominjal na kakšno kitajsko jed, riž pa je bil (tipično?) posušen in zlepljen. Moji Pad Thai rezanci so bili, na srečo, še najboljši in prijetna učna urica kombinacije okusov, saj limeta, limonska trava, tofu, rakci, jajce ter sladkor očitno dobro sodelujejo. Ledeni čaji so bili izvrstni ter izjemno osvežilni. Kombinacija tedna: zeleno jabolko in meta.

Po glavi smo zapravili 10 EUR, kar se ne sliši veliko, vendar smo le jedli kosila, pa tudi porcije niso, ne vem, kaj. Nad izkušnjo smo malo razočarani, zato bi Budi prisolil Mladinino oceno mirno prebavljeno. Verjetno bi bile jedi a la carte okusnejše, a to še ni izgovor, da so kosila tako medla. Buda, usliši nas!

  1. Počasi dohitevamo Ilovarjev oktet, saj nam je za vzgled. [↩]
Categories
Politika Turistika

Vrh Brda EU-ZDA mrda

Tako torej, cirkusa je konec. Hodeči Grmiček je priletel in enako hitro po 19 urah odletel. Skoraj ne moreš verjeti, kakšna kalvarija je nastala okrog tega. Da sploh ne omenjam, da nas je med barvanjem desk nadzoroval helikopter in pa vsem poznano zaporo polovice Gorenjske:

Tako bo za ves promet od 9. ure v ponedeljek pa do 17. ure v torek zaprta lokalna cesta med Kokrico, Brdom in Britofom, policisti pa sporočajo, da bo urejen obvoz za osebna vozila. V ponedeljek med 18. in 22. uro ter v torek med 13. in 17. uro vozniki ne bodo mogli voziti tudi po gorenjski avtocesti na odseku od Podtabora do Vodic, po glavni cesti med Kranjem in Mengšem na odseku od Kranja do Spodnjega Brnika, po regionalni cesti med Kranjem in Tržičem na odseku od Kranja do Kokrice, v tem času pa bo zaprta tudi lokalna cesta med Polico in Kokrico.

Mja, te ukrepe so izvajali že preliminarno, tako da je bil že okrog desetih onemogočen dostop do Kranja iz katere koli smeri. In med preizkušanjem, kako bi se lahko mimo miličnikov policajev policistov pretihotapil v Kranj, sem na poti iz Šenčurja s sofisticiranimi slepilnimi manevri telefonično pofotkal prikladno v hrib zamaskirano protiraketno obrambo. Potem pa se je začela sumljivo usmerjati proti meni in sem raje odnehal.

Program je potekal po predvidevanjih. Zjutraj klepet z Danilcem ob klasičnem Mozartu, kasneje snidenje s političnim zapornikom, nato je sledila trilateralna debata o marsičem, na tiskovki pa je svoj standup odlično izpeljal Bush ter tako od sogovornikov nase nalepil ves blišč in medijsko pozornost. Za priboljšek še ogled lipicancev, za smetano na torti pa zaprtje prometnih povezav po Gorenjski in odlet k Angelci Merkel. Varnostni ukrepi so bili, kot že omenjeno, prekomerno nesorazmerni, a to očitno ni oviralo Marjetice Rupel, ki je z dobrimi argumenti prepričala varnostnika, da jo je spustil v Narodno galerijo k Lauri Bush, Urški Bačovnik in Barbari Türk. Pa so reve že mislile, da so se je odkrižale.

Vesel sem bil neizmerno, ko je El Presidente pobral šila in kopita kolo Cult Black Gold XTR in se naslikal na letališče. Zatorej, Mamula Bush go home! And stay there.