snežinka pada
zadiši po kaminu
zima je že tu
Categories
Kategorija: Ustvarjalnost
Po točno dveh mesecih smo jo vendarle dobili; čisto svežo, še toplo vlado. Po vseh kolobocijah, ki so jih doživljali, je čudno, da je bila sestavljena tako hitro. Prva packa je bil Karel Erjavec, ko je DeSUS nepričakovano pobrala desetino volilcev, nato pa je takoj hitel tečnariti, da si njegova stranka zasluži eno ministrstvo več kot LDS. Pri tem se je še sam neokusno tiščal predvsem na obrambo in to skoraj pogojeval z vstopom v koalicijo. Res je, da je predsednik stranke, vendar sam ni bil nikjer izvoljen za poslanca, zato mi ni jasno, s kakšno pravico je neznansko najedal vsem? Razumem, da ima na obrambi še veliko poslov za počedit, ampak takega klovna vseeno ni bilo treba delati iz sebe.
Drug smešen moment so zaslišanja kandidatov, ali kot rada reče Katja Šeruga: hearing. Da je postopek umsko izzvan pove že samo ime. Kot da bi bili v skrivnih prostorih politkomisarjev in pripadnikov UDBE v rajnki FLRJ leta 1962. Najbolj nespodobna je bila Irglova s teženjem Širčevi o tem, kaj je mislila takrat, ko je napisala prispevek o Janši in ga označila za aseksualno bitje, ki vrhunec doživi le ob izlitju jeze. Je to mogoče Urad za zaščito imena Janeza Janše ali preizkus kandidata za ministrsko mesto? Klovn dneva je bil pak Jožef Jerovšek z izjavo, da bo glasoval proti Ljubici Jelušič z argumentom, da jo bo s tem zaščitil, ker se bo na ministrskem mestu degradirala, češ, da je preveč usposobljena za to službo. Če mi kdo pojasni logiko za tem argumentom, dobi dve borovnici in poleno. Skratka, zaslišanje je bednobeden institut in že tako dolgovezen postopek sestavljanja vlade še bolj zapleta.
In ko smo že pri strokovnosti, sem kar malo razočaran nad imeni ministrov. Ne nad vsemi, a Pahor je pred in po volitvah obljubljal ekipo, ki bo strokovno podkovana, da bo kos vsem prihodnjim neprijetnim situacijam. Pregled seznama ministrov mi ne vliva zaupanja v to tezo. Dobro, ni nujno, da so vsi politiki a priori slabi strokovnjaki. Aleš Zalar, Majda Širca in Katarina Kresal bodo zagotovo dobro opravljaji delo, saj so tudi ustrezni strokovnjaki. Izbira Karla Erjavca, Mateja Lahovnika ter Gregorja Golobiča mi po drugi strani poraja dvom v resničnost Pahorjeve izjave oziroma njegovega namena. Kakor koli, počakajmo 100 dni, da se udobno namestijo, potem pa se prične žurka!
- minister za finance France Križanič
- ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal
- minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar
- minister za pravosodje Aleš Zalar
- ministrica za obrambo Ljubica Jelušič
- minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik
- minister za gospodarstvo Matej Lahovnik
- minister za kmetijstvo in gozdarstvo Milan Pogačnik
- ministrica za kulturo Majda Širca
- minister za okolje in prostor Karl Erjavec
- minister za promet Patrick Vlačič
- minister za šolstvo in šport vodil Igor Lukšič
- minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič
- minister za zdravje Borut Miklavčič
- ministrica za javno upravo pa Irma Pavlinič Krebs
- minister brez listnice za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari
- ministrica brez listnice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlata Ploštajner
- minister brez listnice za Slovence po svetu Boštjan Žekš
Za dober paket smeha si poglejte še spodnji filmčič, ki prikazuje neke druge, nostalgične čase; obuja spomin na neuravnoteženo nacionalko, ko so na njihovih hodniki poskakovali Brane Rončel, Sašo Hribar in ekipa TV Popra. Ravno slednja je pred dolgimi leti pripravila spodnji skeč o izbiranju prejšnjih vlad. So podobnosti naključne?
Je naslov učbenika o turških vpadih na slovensko ozemlje avtorja Vaska Simonitija. In vedno ko mi na misel pride multurni kinister, začnem premišljevati o kakšni temi, povezani s kulturo. Danes se bom zapičil v našo ljubo slovenščino in pravopis, ali bolje rečeno, v njuno mrcvarjenje.
Začnimo s hrano. Zdravo. Oljčno olje. Bolj butaste besede še nisem slišal. Tako kot je samo olje postalo zelo fancy – skoraj art – ko ga je nehigienično na rukolo in parmezan zlival Jamie Oliver. In prav tako je kar naenkrat postalo kunštno poimenovati ga OLJČNO. Gremo počasi: poznamo drevo, ki meji na grm, Olea europaea, torej OLJKA. Na njej rastejo plodovi, ki se imenujejo v slovenščini OLIVE. Torej z metodo indukcije ugotovimo, da je logično poimenovanje OLIVNO jebeno OLJE. Predvsem zato, ker gre v stiskalnico slastna oliva, ne pa samo drevo – oljka. Resda SSKJ dovoljuje oba izraza, vendar je oljčno povsem redundanten. Sploh zato ker nekateri avtorji SSKJa predlagajo besedo razpočnica za žemljo. Mhm.
Drug del, kjer so neznanske težave, pa so preglasi ali po domače umlauti. Pri pisanju ponavadi ni opaziti kakšnih posebnosti, le na Svetu na Kanalu A bodo očitno morali po hitrem postopku nadgraditi kodiranje na UTF-8 ali spremeniti font, saj priimke z ü-jem pišejo kot ue, čeprav je pa res, da Slavoj Žižek v tujini vedno ostane brez strešic (nad glavo). Zaplete se pri izgovorjavi.
Konec lanskega leta smo dobili tretjega predsednika republike, Danila Türka, ki je zmagal z veliko razliko. A še dandanes se najde kdo (največ jih je v 24ur na POP TV), ki jim je težko našobiti ustnice za črko u in pri tem izgovoriti i. Vse prevečkrat pa se sliši zaničevalni Tirk, nepoboljšljivi mu pravijo kar Turk (Zmago Padalec PRESS). Podobno usodo doživlja trenutni predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. Ta je največkrat prekrščen v Poteringa ali Peteringa. Pa saj je isto, kdo bi se sploh sekiral!
Po težki lekciji se vedno prileže sprostitev/zabava, zato si poglejte, kako novega predsednika Türka dojemata legendi, Ivan in Miro Serpentinšek, pardon, Serppentinschäck.