Kategorija: Video

Categories
Šola Video

Urbana javna intervencija

To naj bi bila ena izmed intermedijskih umetnosti, če gre verjeti Ministrstvu za kulturo. Po imenu sodeč se je nekaj podobnega dogodilo nam med predavanjem. Sicer bi morali imeti Kazensko materialno pravo z Matjažem Ambrožem in njim samim, a ga je nadomestila Katjuša Popović iz Društva Ključ, ki se bori proti trgovini z ljudmi. Predavanje je bilo spektakularno dobro, a se ga je neki mladenič očigledno odločil popestriti.

Vse se je začelo z nedolžnim telefonskim klicem. Ne, ne s takim. Mission Impossible melodija je odmevala po celi predavalnici; si misliš: “Revež je pač pozabil vklopiti tihi profil.” Toda! Glej ga, zlomka, tip se oglasi na telefon in sekundo ali dve nekaj monologno šepeta, nato pa se zadere: “OK! KUJ KE PRIDEM, POČAK!” Vse glave se proti njemu simultano obrnejo kot mehiški val. Tipček se nato izkobaca iz sedeža, zmagoslavno iz sebe strga suknjič, nato še hlače. Prelevi se v popolnoma novega človeka. Je to vlak? Mogoče letalo? NE! Sredi predavalnice je stal, oblečen v jebeni Supermanov kostum.

Predavalnica se je sedaj že kopala v smehu, kar je godilo njegovemu super egu. Upajoč, da bo premagal silo teže, je visoko iztegnil desno roko, a mu polet ni uspel, zato se je odpravil ven kar po stopnicah. Pri tem se je nerodno spodtaknil in neslavno odletel med sedeže. Hitro se je zbral, vstal in tekel reševat življenja.

Čez dobre tri minute je njegov kolega pobral raztreseno obleko, si na glavo prislonil roko, kot da ga ne vidimo, in prav počasi odpeketal iz predavalnice. Vse je potekalo skoraj identično kot na spodnjem filmčku. Kakšno je domnevno življenje tega nadskrivnega heroja, pa si oglejte tu. Naša življenja ne bodo nikoli več enaka, odkar smo, oh, hvala ti, videli pravi obraz pravega junaka!

DODANO 20. 4.
Končno smo odkrili pravi posnetek omenjenega junaka. Sedaj pa si napasite oči na neizmerljivi amaterskosti. Tudi snemalci so se dobro zamaskirali, saj nismo opazili nobenega!

Categories
Mediji Video

To je štirifazni tok

… je nekaj, kar ne obstaja, pravi ata Serpentinšek. Kot že veste vsi, razen sirote Jerice, se z današnjim dnem nadaljuje podebiljevanje podebiljenih. Začel se je največja žalitev za zdravo pamet vseh časov, большой брат1. Še bolj povprečen, še bolj navaden in še bolj poneumljajoč kot kdaj koli prej. To nazorno pokaže že izbira kandidatov, da tistega predhodnega castinga sploh ne omenjam. Prisilil sem se, da sem danes ta presežek televizijske umetnosti gledal urico in pol, s tem da sem stalno padal v spanec in je bila moja možganska aktivnost manjša, kot če bi gledal pšenico. Za packa dneva razglašam Gačanoviča s spermo in neslanimi spolnimi šalami, za uspeh dneva pa vsekakor očitno vsem nevidne stopnice sredi studia, kjer se vsaka kandidatka konjsko spodtakne in si s tem uniči še zadnjo merico ugleda. No, seveda ne dvomim, da bo šov zopet podrl vse rekorde, vsekakor jih je že z obljubljeno nagrado. 1000 bruseljčanov na dan se za zmagovalca ne sliši slabo, medtem ko lahko vsi ostali samo pokadijo penis in si zaradi jeze/razočaranosti za vzgled vzamejo Britney Spears pri frizerju. Še vedno mi ne bo nikoli jasno, kako je nekdo lahko tako umsko izzvan, da se prostovoljno pusti za jebenih 92 dni zapreti v neko kao provizorično hišo, ki je itak le olepšana proizvodna hala. Pri tem pa trpi kršitve osnovnih (ustavnih) pravic, kot so gibanje, obveščenost, komuniciranje, spodobno življenje. Biti zaprt v zelo izvirno oblikovani škatli s tropom primitivcev, živeti ob mrzli vodi in instant paštah (ker ima itak vsak dve levi roki oziroma štiri desne noge), pri tem pa se izolirati od dnevnega dogajanja in zapovrh izpolnjevati horentno redundantne naloge samo zato, da ti potem kot kuri na farmi vržejo priboljšek v skledo, je seveda toliko zanimivo kot gledanje filmov danskih avantgardnih umetnikov, ki posnamejo enoten šesturen kader o zorenju malin. Nato lahko kot zmagovalec vzameš svojo kepico iztrebka ter jo sotekmovalcu vehementno razmažeš čez betico, pri tem pa se živalsko dereš: “Who’s the fool now, biotch?!”. Ja, vse za svojih pet minut slave. In kot ugotavlja neka prijavljena, bo to odlična odskočna deska za medijsko prepoznavnost. Seveda, če je tvoj cilj postati poulična cipa. Sploh sem pa vesel za tistega poklicnega gasilca, ki bo slavo izkoristil zato, da bo doma štartal kmečki turizem. Evo Vam idejo za Kmetijo 2. Upam le, da mu bo na koncu ostalo še za kakšen silikonski parček! Ane, Osenarca (ki je sicer pregrešna misel vsakega moškega, a le dokler ima zaprta usta, zato predlagam, da ostane pri poziranju)? To ti je sodobna družba, kot v filmu spodaj ugotavlja starosta Ivan Serpentinšek. Oglejte si ga v celoti, nato pa sledijo nasveti za … šoping!

  1. Nalašč jim ne delam prometa, reklame in povezav. [↩]
Categories
Video

Časostisk

Trenutno ne najdem nobenega pametnega prevoda za angleško besedo timelapse. To pomeni, da se nek dogodek snema z določenim časovnim intervalom, nato pa se ga stisne v krajši posnetek. Zadeva vam je verjetno najbolj poznana iz kakšnega National Geographica, kjer obilujejo posnetki, kako se odpira cvetlica ali kako se premika ledenik.
Po nedavnih ugibanjih se je vse le izkazalo za resnično. Danes nas je presenetil sneg, zato sem izkoristil novo nastalo situacijo in preizkusil prej omenjeno timelapse funkcijo na digiču. Skozi okno je vsaki dve sekundi zajemal zunanje dogajanje več kot dve uri, nato pa vse stisnil v dobre tri minute. Na posnetku tako lahko vidite, kako se sneg nalaga na asfaltu in proti koncu tudi izgine. Je pa še ena zanimivost, ki jo hočem pokazati. Namreč kako glasbena podlaga vpliva na celotno filmsko vzdušje. Zato priporočam, da žrtvujete tri minutke in si ogledate filmček v celoti.