Jojmene, kaj sem ravnokar zasledil na predvolilni strani POP TVja. Meritve priljubljenosti strank in zadnje dni je SDSu podpora neznansko poskočila; standardni odklon je v nebo vpijoč. Takoj me je prešinilo vprašanje, če se nam pojavlja Žurnal efekt? No, bom raje samo nalepil sličico in si sami ustvarite mnenje, da ne bom blatil države v tujini in da me ne doleti kakšna tožba.
Če se vam je ob tem stavku nekaj globoko v možganih premaknilo in ga poznate, vam čestitam, ker spadate med igričarske legende. Izjavi ga nihče drug kot Jožef Stalin na začetku prve misije Sovjetov v legendarni igri Red Alert. Izšla je leta 1996 in dvanajst let kasneje jo veliki grebator Electronic Arts razdaja med ljudstvo kot zastonjski izdelek. Zatorej le pograbite Sovjetski CD in Zavezniški CD.
Seveda imajo nekaj za bregom, in to je skorajšnja splovitev tretjega dela Rdečega alarma, zatorej se kdaj pa kdaj odpovejo starim špilom za promocijo novega. Serija je skupaj z izvirnim Command & Conquerjem ena izmed mojih najljubših. Dolaj v galerijici si oglejte, kakšen mega paket sem devet let nazaj kupil v ZDA. Pikslasta retro grafika in nenadkriljivi zvočni efekti še po ducat letih ostajajo prepoznavni znak serije, ki brez težav teče tudi v Oknih. Vendar je z nadaljevanjem skrenila s poti ter postala bolj risankasta in pootročena, trojka pa to še potrjuje. Kje so mammoth tanki, pred katerimi se rocketeerjem tresejo hlače? V kaj so se preoblikovali groznigrozni tesla towerji, ki so cvrli nedolžne civiliste? Kam so se razbežali pikslasti sprajti heavy tankov, chinookov ter chronospherea? Pohvalimo jih lahko le, da so obdržali FMV, ki spremlja in umetelno prekinja glavno zgodbo, humorju in referencam pa se ne odreka. Original naj pa počiva v miru in v srcih pravih geekov.
Danes se je uradno začela molilna, pardon, volilna kampanja. Torej: vôli kampirajo.
Že vidim, kako se bo v prihodnjem mesecu odprla vzhodna fronta. Krogle bodo poletele iz vseh kanonov, iz šotnega močvirja bodo vlekli pikantne in neslane podrobnosti, sile kontinuitete bodo iz ozadja podžigale napetosti, vrstila se bodo ‘dramatična’ soočenja – ob predvčerajšnjem sem si od zehanja izpahnil čeljust – zato komaj čakam, da nekdo nekje nekomu v živem TV prenosu zabrusi, da je cigan in ga brcne v piščal; drugi naj mu s tajkunizacijo in blatenjem države ne ostane dolžan in naj ga prisili, da naj prežveči roki najhitreje dostopno hladno orožje. Ne, resno. Če bo kampanja tako duhamorna in zatohlega duha, se bom protestno izpisal iz parlamentane demokracije, kakor je Svetlana Makarovič izstopila iz Cerkve. Ni da ni.
No, kaj bodo prinesli vroči štirje tedni, se raje pustimo presenetiti. Mogoče zaenkrat lahko pogledamo, kaj so nam prejšnji meseci dostavili in dajmo skupaj ugotovit, da se je metanje kruha in obljubljanje iger začelo že kakšen mesec nazaj.
Spodaj lahko vidite tipično vsebino naše poštne škatle, ki nam jo poštarji servirajo na dnevni bazi. Kot ničvreden človeček v svetu kapitalizma ste že navajeni, da vas z doručkom (spamom) zasuvajo na vsakem koraku. Če podrobno pogledate fotografijo, bodete ugotovili, da sta uporabna le dva primerka izmed celega kupa smeti (kdor ju najde, dobi dve zrni Cedevite). Potem se še sprašujejo, zakaj poštarji vobče negodujejo in jih je vedno več pri kiropraktikih z nalomljenimi hrbti, ker neutrudno raznašajo horentno redundantne količine ščiša, ki pogrne tako na estetskem izpitu kot na izpitu iz objektivnosti ter profesionalnosti. Kakor koli, šop papirja v isti sekundi, ko ga vzamem iz nabiralnika, postane pristajalna steza za iztrebke našega papagaja ali se pak uporablja v namene zbiranja starega papirja. Očitno smo v Sloveniji še vedno prebogati, da tako razmetavamo s papirjem??? Vsekakor bi si pa na nabiralniku zaželel spam filter, podoben GMailovemu. Prosimo te, usliši nas.
Spet sem zašel s poti, zatorej počasi zaključimo. Kampanjo najdlje fura SDS s Slovenskim tednikom od januarja letos in od takrat dviguje prah na Slovenskem, da se spodaj kaže feces. Nekaj dni nazaj so uvedli še Ekspres, ki služi bolj malomeščanskim potrebam, čeravno med njima ni veliko (vsebinske) razločitve. Amaterski kot so, prepisujejo vsi od vseh, zato se niti ne ve, kdo kaj prvi napiše. Bolj kot uradni tajkuni me skrbijo d.o.o.-ji z 7500 € ustanovitvenega kapitala, ki lahko izdaja brezplačni tednik z naklado 375.000 izvodov, kar ne uspe niti Delu/Dnevniku v obdobju gospodarske rasti (2004 – 2008 PRESS). Od drugih strank sem dobil le LDSov Kaj boste storili zame?, medtem ko očitno za SD nismo dovolj dobri, kaj šele za dve jabolki SLSa.
