Ob vsej tej kalvariji glede granice, pardon, meje, ki je ni uspela sanirati ne naveza Drnovšek-Račan ne Janša-Sanader (baje, da sta se slednja kar veliko pogovarjala), so vrli GaGajevci spesnili multinacionalno veleuspešnico glede dotične problematike, ki naj bi pomagala Sloveniji med predsedovanjem Evropi. Sodelujoči gosti: Vlado Kreslin, Anžej Dežan, Jan Plestenjak, Kingston, Siddharta, Rok Kosmač, Denis iz Game Over, Rok’n’Bend, Alya, Fredi Miler in Gibonni.
Priporočam poslušanje celega slišea, saj je naravnost fantastičen, imitacija pa takisto. Trst je naš. Doviđenja!
Munanji zinister
Pred kratkim je na Blogosu svoj blog odprl tudi naš večni zunanji minister Dimitrij Rupel. Končno, bi lahko rekli; ker so politiki (tako poslanci kot ministri) v službi ljudi, bi morali imeti pravico, da o njih izvemo čim več, torej tudi kaj počnejo čez dan oziroma kaj mislijo o določeni zadevi. Blog je zelo primeren za tako početje, omogoča pa tudi dvosmerno komunikacijo, čeprav je slednja ponavadi bolj sama sebi namen.
Vendar če se odpravite na stran Ministrstva za zunanje zadeve, vas nekje na sredi čaka ogromen moder gumbek, ki napeljuje na Ruplov blog (ta pa je na Siolu). Čudno je namreč, zakaj si minister ne omisli bloga na strežniku Ministrstva. Zagonetko je pojasnila Mladina, kjer so dotično vprašanje zastavili Ministrstvu. Dobili so presenetljiv odgovor, da naj bi jih vzpostavitev bloga stala preveč denarja. No, tole je kupček bikovega fecesa iz večih razlogov. WordPress je odprtokodni program in je zastonj, zna ga namestiti vsak vsaj malo računalniško pismen osebek in tudi zasede le okrog slabih 5 MB prostora, kar je zelo malo v primerjavi s celotno spletno stranjo ministrstva. Če pa je res taka kriza z denarjem, bi pa sam minister lahko prispeval kakšen evro na mesec, razen če je zaposlenim na ministrstvu zgled Domen Zavrl.