Dolgo se nismo videli, dragi Bralci. Razlog je predvsem v izpitih, ki so se začeli ta mesec. Da pa ne boste predolgo čakali, objavljam eno sliko, ki sem jo stofošopal1 med odmorom pri učenju :). Obe fotografiji sta pobrani iz Stock Exchange (avtorja: Patti Adair in Cecilia Picco).
Oni dan sem odkril super na-linijsko štacuno Play-Asia, kjer sem se ob vsem navdušenju izgubil za debelo uro in se počutil kot 4-letni otrok v Deželi Igrarije. Nato sem se odločil za nakup in verjetno vas zanima, kako je vse skupaj potekalo?
Že nekaj časa se po raznih forumih in drugih medijih odvija (ne preveč odmevna) razprava o tem, zakaj vse igre niso igrice in zakaj so igrice lahko tudi več kot igre. Začetnik te razprave je Sergej Hvala, znan tudi pod imenom Sneti, ki piše za računalniški zabavnjak Joker. Prejšnji mesec ga je na Radiu Kranj o tej temi pobaral Iztok Golob, kateri pa je tudi sam ljubitelj tako iger kot igric. Tu objavljam posnetek tega pogovora z dovoljenjem Sergeja (upam pa tudi, da Radio Kranj nima nič proti.)
[audio:http://www.kronika.visoko.si/wp-content/uploads/2007/04/sneti_intervju.mp3]Mislim, da tu ni kaj dodati. Sergej lepo razloži, zakaj je potrebno, da ne uporabljamo igrica ali kar videoigra vsepovprek. Tako kot tudi vsi filmi niso filmčki in vsaka knjiga knjižica, si tudi osma umetnost zasluži, da se z njo ravna njej primerno. Malo več razgledanosti predvsem v medijih bi zelo koristilo, da ne bo potem vsak novinar pisal: nova igrica!, videoigrice primerne posebej za otročke, igrica je kiva za pokol…