Oh, danes je presrečen dan! Na včerajšnjih volitvah je po letih životarjenja le z veliko razliko zmagala stranka Socialnih Demokratov! Veselim se zopet dni, ko se bodo državne institucije brezsramno odele v rdečo. Otroci bodo z nado v očeh tekli na ceste z zastavicami pozdravljat novega vladarja. Vrnila se bo enakost. Oh, samoupravljanje, oh, neuvrščenost! Rdeči revirji, ideološko izločevanje, enopartijski sistem, temelji marksizma, kako sem vas pogrešal! Rdeči vseh dežel, združite se!
No, khm. Kanček resnosti, saj nismo zadrgnjeni ultra desničarji. Letošnje volitve so zagotovo prelomne, saj se je zamenjala dobra polovica poslancev. Končno, bi lahko rekli, če ne zaradi drugega, vsaj zaradi načelne higiene in komparativne prednosti ciklično-osmoznega izmenjevanja. Nekaterih ljudi sem zelo vesel, nekaterim privoščim, da so odleteli, drugih ne pogrešam, tretjih pa raje ne bi videl niti na pogrebu.
Vesel sem jih
Borut Pahor, Patrick Vlačič, Katarina Kresal, Majda Širca, Gregor Golobič, Ivo Vajgl
Vesel sem, da so odleteli
Andrej Bajuk, Jožef Horvat, celotna NSi, Karl Erjavec, Dimitrij Rupel, Marija Pozsonec, Milan M. Cvikl, Bojan Homan, Dimitrij Kovačič, Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič, Dragutin Mate
Žal mi je, da jih bom gledal še naslednja štiri leta
Branko Grims, Eva Irgl, Zvonko Černač, Vasja Klavora, Janez Janša, Jože Tanko, Miro Petek, Andrej Vizjak (aka Andrej iz Štajerske), Jožef Jerovšek, Franc Pukšič, Anton Rop, Matej Lahovnik
Žal mi je, da jih naslednja štiri leta ne bom videl
Sašo Peče, Barbara Žgajner Tavš, Jožef Školč, katerega iz zelenih strank
Marko Brecelj jih je že pred prejšnjimi volitvami takole ciljal in izvajal preliminarni vatentat, pa jih je odneslo šele sedaj. Bolje prepozno kot nikoli, pravim jazst.