Še pomnite, tovariši? Davnega leta gospodovega dva tisoč sedmega, mi je za praznike iztekajočega se leta omiljeni diskač K4 brezplačno dostavil njihovo prvo napaberkovano grmado domačih avtorjev. No, letošnje leto zagledavši nov razpis za nov plošček (vsakič se jih prijavi več, letos baje okrog 170 izdelkov), nisem niti trenil z očesom ter takoj prijaznim mladeničem poslal emajlirano pismo, da zopet hočem K4 Format v svojem nabiralniku ASAP. Izdelek se je semkaj res prisvaljkal okrog desetega junija (sorči za pozen rivju) in takoj sem jel cufati stran ovojnice, da tlačenko prec zadegam v predvajalo.
Srajčka je zopet v velikosti vinilke, format se ni kaj dosti spremenil od prejšnjic. Sprednja stran prikazuje nek hud (popart?) kolaž instrumentarijev, zadnja pa zopet razkriva štandardni seznam izvajalcev ter podporo Občine Ljubljana (plosk)! Komadičev je tokrat nekolikanj več in že ob površnem poslušanju kojci zapaziš boljšo strukturiranost. Muzikalije so za razliko od predprejšnjega leta razporejene od melanholično umirjenih mimo poskakujočo poplesavajočih do naravnost razmetavam-se-kot-neandertalec-in-se-ne-sekiram trdojedrnih ritmov, ki ne padejo pod 150 BPM. Z drugimi besedami, plošček onomatopoetično otvori Dpek z jezičnim dohtarjem, ki fura lagoden izhlad (čilaut), do Yanoosha se ritmični udarci zgostijo in prelevijo v iskanje naslednjega svežega zvoka (Dirty Piano) kar pripelje do sočne diskodelične sredice E. B. Kinga, The Disko Dona ter The Beatraterjev. Noaf & Wichiwaka prestavita do sedme dimenzije, da človeka zvije, prijeten okus pusti očigleden vzor Jean Michela Jarra inu Karftwerkov. Od tu naprej zvok zavije na novo pot, malce temačno, bolj eksperimentalno, največ sveže. Vstopijo naj bobni in bas, ki služijo že prej omenjenemu razmetavanju. Zanimiv je eksperiment BeatMytha z vpeljavo N’Tokovega vokala, Wanda & Nova deViator ustvarita že zadnji razbijajoči klimaks postfeministične ženske, katero utiša možgansko oprani Errorist in cel skupek pripelje umirjeno do konca, tako kot se je začelo. Saj veste, vsaka dobra zgodba ima dramski trikotnik: zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsnova.
Fantje so še enkrat ustvarili zelo dobro glasbo, drugi fantje pa so poskrbeli za lep izbor ino očem všečno zunanjost. Moj prijatelj Piki Jakob, velik poznavalec elektronske glasbe se sicer zmrduje, da vsekakor ni dovolj trdih ritmov, ker je zanj itak vse preveč soft. Kakor koli, jazst stvar vidim drugače. Gre za spodbujanje domače industrije, cilj je nabor kar najširšega spektra ušesa božajočih zvokov, navsezadnje to ni kompilacija Digital Dungeon ali založba Recyclopedia Electronica. Album je tehnično ter vsebinsko dovršen, navsezadnje so glavni mastering udejanili v studiu Earresistible Musick Gregorja Zemljiča. Zelo za in zelo čakam naslednji izpustek!
- Dpek – La Ricerca
- Suljo – Fuck Music
- Borka – Last train to Mamura
- Deep Floyd – Grad se nas brani
- Danaja & Pero – Doctor X
- Mr. Tado – Tado vs Dado
- Yanoosh – No Goal No Fun
- Qualias Dead – Dirty Piano
- Housemouse – Swingers
- The Beatraters – Talkin bout Disco
- E. B. King – Tuesday Night Fever
- The Disko Don – Protodisko
- Noaf & Wichiwaka – Abduction
- Electroaspect – New Day
- BeatMyth – Bondage (feat N’Toko)
- Smooth – Bruxia
- Wanda & Nova deViator – You don’t own me
- Bownr – Into 25
- Noom – Levitation Combustion
- Errorist – Sticky Cells
