Prvič sem uspešno daroval kri. Vpisal sem se še med darovalce kostnega mozga in organov.
Dan je prelep.
“Kaj, martinovanje decembra?” vas slišim vpiti. Ne, brez skrbi, tako sprani še nismo. No, jaz sem malo, ker sem za en mesec zamudil z objavo tega zapisa (več o tej pozabljivosti prvega januarja). Torej, na KŠKju sem zagledal luštno ponudbico za martinovanje na Krasu in smo se z nekaj prijatelji odločili, da se prijavimo.
Danes že drugi krog. Še vedno smo risali in bomo še dvakrat. Tokrat je bil lirski subjekt stol oz. pručka. Na začetku se je zdelo zelo preprosto, sploh ker smo se že prvič bavili z organskimi oblikami. Pa se ravnice izkažejo za še kako zafrknjene ko čez dve uri vlečeš isto črto in te bolijo ramena ter vrat. Spet je bil največji poudarek na stekanju vzporednic v točko na obzorju, kar tudi ni ajnfoh. Ampak dovolj besedičenja, spodaj sta fotki s telefona, ena prikazuje objekt resničnega, druga imaginarnega.