Oznaka: lokalna samouprava

Categories
Visoko

Čas za spremembe

Povsod se pozna, da se bližajo volitve. Pustimo zaenkrat državno raven in se spustimo na lokalno.  Letos so po dolgih letih trpljenja vaščanov le začeli obnavljati kulturni dom na Visokem.  Ob prestopu v sveže leto so dorekli načrt in delavci so objekt kmalu okupirali. Do danes so prebarvali stene, saj so bile njih barve primerne samo še za Javni zdravstveni zavod PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA. Všeč mi je tudi to, da so izbrali bolj nevtralno-temne odtenke in ne, recimo, naveze SDS-Šenčur v rumeno-modri opravi. S stropa bingljajo takenako nove zavese, ki so predvsem nekajkrat lažje ter čistejše, kajti prejšnjim pršic ne bi odstranil niti Dormeov ActiGard.

Razsveselili smo se, ko smo izvedeli, da bo sedaj konzola za upravljanje luči/zvoka/masažnih stolov v ozadju in nekoliko dvignjena – sedenje med staromodnimi varovalkami na odru tik za zavesami nam nikoli ni ravno odgovarjalo. Danes sem prišel na skoraj zadnji pregled pred predajo prostorov1. Oder je bil lepo še enkrat pobarvan na mat (prej je svetleča barva brezsramno razkazovala mednožja deklet v krilih), zavese so elegantne, barve sten pa nevsiljive. Luči so močne in končno bomo imeli veselje upravljati z njimi prek Eurolight konzole. Ostala feršterkerija je takisto kvalitetne narave ter izbrana pod budnim očesom elektrostrokovnjaka.

Kar pokvari vtis, je bolj mizarske narave. Preostali del sten je oblečen v leseno srajčko, na katero se je še naslanjal komandant Stane, pravtako so plastična tla rahlo nekonkurenčna današnjim standardom pretoka množic in fizičnim specifikacijam ljubiteljev kulture. Najbolj pak bode v oči amatersko izdelana kabinica, ki pravzaprav sploh še ni dokončana, tako da vso elektroniko pač ne moremo namestiti na mesto, kamor spada. Pobarvana in skupaj zbita je naravnost katastrofalno, stopnice še niso videle vodne tehtnice, tisti kvazi oporni stebriček pa je postavljen na najbolj neposrečenem mestu in celotnemu mastodontu ne bo ravno prislužil Red Dot nagrade. Tako je to, če neki predsednik vaške skupnosti za izvajalca tesarskih del izbere nekoga, ki se (po naključju?) piše enako kot on. Kje je sedaj Pahor, da prepreči politično kadrovanje? 🙂

  1. Ta bo enkrat septembra, ko se nam obeta tudi veležurka. [↩]
Categories
Politika Pravo

185,794

Ali relativneje: 10,98%. To je številka ljudi, ki so včeraj prišli na referendum o pokrajinah in oddali svoj glas. Najnižja, 7,37 odstotna je bila v Ljubljani, kjer je župan Zoran Janković pozval k neudeležbi. Nekaj kasneje je Janeza Janšo pozval k odstopu. Na to je Janša dejal, da je Jankovića srečal, ko so polagali temeljni kamen za pravoslavni pastoralni center v Ljubljani. “Očitno je bil tudi zaradi tega malo dobre volje in govori takšne stvari,” je odvrnil. Cinizem na vrhu, kultura dialoga na dnu. Janković je bil obtožen nedržavotvornosti, ker v demokratični državi poziva k bojkotu. Če pa ostalih 500 200 dobrih 100 županov in vladajoča garnitura poziva k obkroževanju besedice ZA, je pa v redu???

Takole na prvi pogled čez palec bi rekel, da je veljavno glasovalo toliko ljudi, kolikor jih pokliče v Voduškov Vroči stol, če se zgane glasovalni aparat koalicije. Sicer je tudi sam referendum bil podoben ščiš kot omenjena oddaja. Udeležba je bila sramotna. Andrej Bajuk je krivdo kojci obesil na lepo vreme in zatrdil, da imajo tudi v Švici, deželi referendumov, po celo 6% udeležbo. Kontro je dobil od Majde Vrhovnik Vlada Miheljaka; dotični je analiziral udeležbo od dvajsetih let prejšnjega stoletja in ugotovil, da nikoli ni bila nižja od 25%. Pravtako je Milan Zver zatrjeval legalnost referenduma, češ, četudi bi dva državljana prišla, bi bilo vse v redu. Res je bilo legalno. Za predhodni posvetovalni zakonodajni referendum ni nikjer predpisana večina, ki se mora referenduma udeležiti. Vendar tako nizka udeležba sama po sebi odpira vprašanje legitimnosti, o čemer je spregovoril tudi Danilo Türk.
Drug problem je vsekakor posvetovalna noema. Ker tak referendum predlagatelj lahko upošteva, lahko pa tudi ne. In izvede rešitve, ki bi jih ne glede na izid referenduma. Zato se mi zdi, da je posvetovalni referendum nasploh zgrešena opcija, čeravno ga pravni red dovoljuje. Če se že vpraša državljane, naj se potem izjava volje spoštuje, ne pa da miljoni evrov puhtijo v zrak hitreje kot utekočinjen dušik na sobni temperaturi. Tu trčimo ob tretji problem: sama razlaga rezultatov. Ravno pri tem poskusu so bila vprašanja naklepno/malomarno oblikovana tako, da dopuščajo ekstenzivno razlago. Oziroma kakršno koli razlago. Mi smo dobili sledeče vprašanje:

»Ali ste za to, da se v skladu s 143. členom Ustave Republike Slovenije ustanovi Gorenjska pokrajina, ki bo obsegala naslednje občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica?«

Kaj pomeni, če obkrožim PROTI? Da nočem v pokrajini Preddvorčanov, ker zastrupljajo vodo? Da bi rad priključil še občino Kamnik? Kako izrazim nezadovoljstvo z imenom pokrajine, ker hočem ime Kranjska? Kje protestiram proti prevelikemu številu pokrajin vobče? Komu zatežim, ker nočem, da ima Ljubljana svojo pokrajino? No, če vas že res zanima, sem na glasovnico napisal Nočem jebenih pokrajin! in jo odvrgel v glasovalno skrinjico. Ker jih res nočem. Za moje pojme je Slovenija premajhna za pokrajine; cela država bi bila lahko ena! Nasploh pa je problem z drobljenjem občin, ki se tanjšajo od zahoda proti vzhodu države. Z občinami je kot s pokrajinami: vsak bi jih imel čim manj, a hkrati bi vsak svojo.

Sekundarna hipoteza o ekstenzivnosti je bila potrjena z interpretacijo glasov. Državljani so potrdili enajst pokrajin, dve ne. V Osrednjeslovenski so bili v večini proti, zatorej vlada (teleološko) razlaga, da niso zadovoljni z velikostjo pokrajine in jo bodo razdelili na dva dela. Tako bomo dobili jebenih 14 pokrajin! Ne da bi komu dovolili temeljit premislek/analizo, Jože Tanko hiti napovedovati, da bodo dodali še eno pokrajino in tako dopolnjene zakone že v nekaj dneh poslali v Državni zbor. Očitno moramo v tem mandatu parlamenta za vsako ceno dobiti pokrajine.

P.S.: Iz čistega dolgčasa sem po občinah preštel neveljavne glasovnice; teh je tokrat naneslo 9436, kar znese 5% vseh glasov. 9738 jih je bilo lani pri volitvah predsednika republike. Z majčkeno razliko: takrat je glasovalo slab milijon državljanov. Koalicija, take that!