Danes že drugi krog. Še vedno smo risali in bomo še dvakrat. Tokrat je bil lirski subjekt stol oz. pručka. Na začetku se je zdelo zelo preprosto, sploh ker smo se že prvič bavili z organskimi oblikami. Pa se ravnice izkažejo za še kako zafrknjene ko čez dve uri vlečeš isto črto in te bolijo ramena ter vrat. Spet je bil največji poudarek na stekanju vzporednic v točko na obzorju, kar tudi ni ajnfoh. Ampak dovolj besedičenja, spodaj sta fotki s telefona, ena prikazuje objekt resničnega, druga imaginarnega.
V svojem priljubljenem klubu KŠK vedno brskam za raznimi zanimivimi dogodki, ki jih prirejajo, saj je ta klub prava mana z neba za Kranj in okolico, da se vsaj kaj pametnega dogaja. Pa sem nekega dne opazil začetni tečaj risanja, na katerega sem se prijavil brez premisleka. Doma vedno kaj čečkam ter rišem, a ponavadi je rezultat bolj žalosten kot ne. Na kakšnem tečaju še nikoli nisem bil, zato bo to dobra diverzifikacijska dejavnost, sem si mislil. Vzdušje na tečaju je prav fino, okrog sedem nas je, me je pa malo presenetilo, da sem obkrožen le s pripadnicami nežnejšega spola – ne vem, kje se skrivajo vsi ostali “slikarji”? Kakor koli, namesto izvirne Nataše Jan nas poučuje Sonja Kramar in že prvič smo se veliko naučili. Spomnila nas je na pomembnost perspektive (stekanje črt v točko na horizontu), podučila o vrstah svinčnikov, debelini črt, osnovnem toniranju in nato senčenju, ter o držanju razmerij čez palec. Rezultat prih dveh ur risanja je zgoraj, manjka le še kakšna črta za mizo in senca, ki jo nanjo mečejo ti predmeti. Pričakujte poročanje o uspehih tečaja na tedenski osnovi!
