O AzzQim

Profesionalno preoblečeni golobradi sodoprsti mehkonog naokrog.

Stella Artois, Belgija

S čim naslediti junaka iz prejšnjega zapisa? Ko sem brskal po shrambi, sem ugotovil, da imam na lagerju (pun intended) še kar nekaj piv iz čêškega novega leta (ja, vem, slab sem). Vendar tokrat nisem na plano potegnil kakega Bohemca ali Moravčana. Na noviga lejta dan sem v čêškem supermarketu v voziček natrpal še lično zapakirano četverico Leuvčanov – ker jih nisem še nikoli pil in ker so imeli pridodan lep kozarec (slika dolaj).

Stella Artois steklenica

Stella Artois v steklenici

Še intermezzo glede fotografij: len sem bil, to je vse. Za ta povprečen lager se mi ni dalo kaj preveč ukvarjati s scenografijo.

Ja, spodaj v ozadju je skleda za solato.

Jebatga.

Kozarec

Stella Artois kozarec

Torej, embalaža in kozarec sta lična, je pa to bolj ali manj vse. O Stelli Artois ni kaj dosti za povedati, če ste kdaj sipnili Uniona, Laškega ali katerega drugega izmed stotnije lagerjev. Pivo ima bojazljivo cvetico s sadnimi podtoni, standardno glavo in normalno zlato barvo. Tako karbonacija1 kot alkoholna stopnja sta v mejah povprečja – pravi otrok katoliške družine slovenskega podeželja, čim manj izstopaj!

Stella Artois

Tipičen lager, srednja glava

Takisto je zelo nepretresljiv okus, se pa Stella rahlo razlikuje od našega rdečega in zelenega po manj zahtevnem pookusu, kar ga naredi še bolj pitnega (celo od Uniona). No, ja, to ni mišljeno kot huda pohvala – pivo je bolj za babe.

Emblem

Emblem na kozarcu

Seveda se ga v vročih dnevih ne gre nalivati s težkimi porterji in gostimi nefiltriranimi, zategadelj bo Stella nedvomno kdaj prišla prav. A ker ga gostinci častijo kot suho zlato in temu primerno oderuško ocenijo, vedno manjkrat.

Za odžejat je.

  1. Da se bolj učeno sliši, hehe []

Ne maram poscanke, rad bi fanta, je dejal oče (Fuller’s 1845)

Hej, dragi, kaj pa ima tale rahlo vulgaren naslov zveze s pivi?1 Več, kot bi si mislili. Saj poznate tisti občutek, ko celo večnost uživate nek izdelek in mislite, da je to zlati standard? Ko na domači rojstnodnevni zabavi vedno odprete radgonsko srebrno in za novo leto radgonsko zlato? Ko palačinkam ne date druge priložnosti, kot le subbalkansko Nutello? Ter ko se v bolj ali manj poletnih dneh nalivate z Zlatorogom in se po treh flaškah zapletate v prepire, ali je boljši od Uniona?

Pri tem pa pozabljate, da je tam zunaj cel nabor kvalitetnejših izkušenj, o katerih le na skrivaj sanjate v domači postelji? Do nedavnega sem bil take plašniške sorte tudi sam, predvsem kar se tiče pivofilstva. Pa saj nam ne gre zameriti; dolgo so nas futrali le s prej omenjenima laškima proizvodoma, angleški lepotci pa so se na dolgo in široko izogibali slovenskih trgovin, kaj šele bufetov, pubov in podobnih okrepčevalnic. No, roko na srce, tudi sedaj je treba z lupo iskati lokale (pa še to skoraj izključno v Prestolnici), kjer strežejo kaj več od Heinekena in Jamesona, a se stanje postopoma izboljšuje.

Fuller's 1845

Sprednja stran Fuller’s 1845

Tako danes na vrsto pride pivo, ki vsaj meni postavlja nov standard, kakšno mora biti dobro pivo za kvalitetno omočitev grla. Pha, ko se samo spomnim na neumna prepiranja o  dvojcu Laško/Union. Profesionalen nasvet: oba sta enakovredno zanič. Današnja zvezda večera je Fullerjev 1845. Številka označuje ustanovitev Fullerjeve pivovarne v Chiswicku. To pivce je bilo prvič izdano leta 1995 ob pivovarnini stopetdesetletnici, a je kmalu postalo neizmerno popularno v Londonu i šire. Ne brez razloga, kajti že flaška je prijetna na pogled; nekaj kar zagotovo manjka slovenskim novoprišlekom.

Fuller's 1845

Zadnja plat Fuller’s 1845

1845 je klasični ale in veliko bolj uživantski tako za hitro odžejanje kot tudi bolj kontemplativno uživanje, analiziranje ter razpravlanje o barvi ter pookusu s prijatelji. Njegova cvetica ni prav izrazita, a to tudi ne gre pričakovati. Če se potrudite, lahko zavonjate nianse lesa ter temnega sadja. Malo bolj pogumna je glava, a tudi ta se hitro usede in ni prav gosta. Vsekakor najbolj nastopaški sta okus in barva. Mogočna temna jantrna oziroma bakrena ti hitro začarata oči za predolgo strmenje v kozarec. Ob prvem stiku z jezikom se razodane bogata hrastova aroma, ki v dolgem in gozdarskem pookusu preide v domeno plašnih citrusov, karamele in jagodičevja. Vse te izkušnje se svilnato svaljkajo po ustni votlini, dokler grla ne zapusti zadnja kapljica te božanske pijače.

Jantrni 1845

Magična barva vas začara za prenekateri trenutek.

Od ležakov navajenim ustom se najprej rahlo zrola ob novodošlem alu, a se ga kmalu navadijo in zahtevajo v prihodnosti le njega. Tako sem tudi sam prišel na nov standard in upam, da se 1845 razbohoti v vsaki pivnici. Kot je rekel oče: “Nočem več poscanke, dajte mi pravega fanta!”

 

  1. Da je hec še večji, sem dotični stavek naključno našel v Slovarju slovenskega knjižnega jezika! []

Master Tmavý 18°, Češka

Zadnjič sem spustil med vas dražilnik, da bom predstavil čêška piva, pa sem začel z Unionom. Naj se Vam tokrat opravičim s prvim pravim bohemom, Mojstrskim Temnim. Preden začnemo, še profesionalno opozorilo: Čehi ne označujejo preveč radi stopnjo alkohola v odstotkih, ampak v neki čudni Platovi lestivici stopinj. Ne razumem te latovščine točno; več stopinj sicer pomeni več alkohola, a se ga ne boste nasekali z 18 odstotnim pivom, žal.

Temni mojster

Temni mojster

Enivejs, tega škratka sem čisto po naključju zagrabil v supermarketu med polnjenjem vozička z ostalimi kvazi hudimi pivi iz Češkoslovaške. Če bi takrat vedel, kakšen drek bodo Stella Artois, domači venček čeških ali Kozel, bi si nabasal prtljažnik le z Masterjem.

Hočem reči, da je to pivce majhno presenečenje. Embalaža sicer izgleda malo satansko-metalsko-častimtemnesile posiljeno, a na srečo ni enako z vsebino. Cvetica je sicer bolj sramežljiva, se pa zato izkažeta telo in okus. Ob vsakem požirku se po ustni votlini razleže topel ter grenak občutek močnega telesa, zabeljen s karamelnim pridihom. Jezik ga z radostjo meša ob dokajšnji židkosti ter pri tem odkriva nadaljne kompleksne arome. Najprej se odkrivajo lepote praženega slada, v dolgem pookusu pa na vrh privrejo še zadnji sladkorji in rahel hrast.

Master Tmavy

Ne se bat, ni Budweiser

Master Tmavý je baltiški porter, kot se zagre in Temno Laško proti njemu nima za pšenico (pun intended). Žal ga nisem zasledil še nikjer v pubih, niti v maloprodaji. Zopet upam, da se ta napaka popravi.